Aktivnost ANOVA t-test
26. Večanje ozaveščenosti javnosti o škodljivosti alkohola in o njegovih posledicah za zdravje in kakovost življenja posameznikov, družin in skupnosti
0,242 0,604
27. Vzgoja otrok in mladih za sprejemanje zdravih odločitev in za večanje samozavesti v smislu zmožnosti, da se uprejo pritiskom mladostniškega popivanja
0,132 0,779
28. Aktivnosti za preprečevanje škodljivega pitja alkohola na javnih prostorih, še zlasti v povezavi s preživljanjem prostega časa in športnimi dogodki
0,948 0,652
29. Skrb za varno domače okolje za otroke in zmanjšanje tveganja za družinske težave, povezane z alkoholom
0,590 0,637 30. Aktivnosti za preprečevanje posledic škodljive rabe alkohola na
delovnem mestu, še zlasti nesreč in nasilja
0,728 0,173 31. Prizadevanje za občutno zmanjšanje števila nesreč, smrtnih žrtev in
poškodb zaradi vožnje pod vplivom alkohola
0,032 0,042 32. Aktivnosti v podporo davčni politiki, ki omejuje škodo, ki jo lahko
povzroči alkohol
0,435 0,133 33. Aktivnosti za omejevanje popivanja med mladoletnimi osebami 0,387 0,085 34. Aktivnosti za zaščito otrok in mladostnikov pred izpostavljenostjo
promociji alkoholnih izdelkov
0,880 0,683 35. Aktivnosti za dostopno in učinkovito zdravljenje oseb, ki se glede na
uživanje alkohola uvrščajo na lestvico od nevarnega in škodljivega uživanja do odvisnosti od alkohola
0,813 0,220
36. Aktivnosti za povečanje usposobljenosti strežnega osebja za odgovorno prodajo alkohola
0,119 0,018 37. Uvedba ustreznih ukrepov za omejevanje dostopnosti alkohola mladim 0,962 0,979 38. Vključevanje različnih vladnih resorjev v pripravo in izvajanje
alkoholne politike
0,097 0,590 39. Podpora nevladnim organizacijam in društvom za samopomoč 0,703 0,522 40. Uvedba celovite in obsežne alkoholne politike 0,910 0,740 41. Spremljanje stanja na področju škode, ki jo lahko povzroči alkohol 0,498 0,383 42. Spremljanje stanja na področju izvajanja alkoholne politike 0,201 0,131
Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo statistično pomebne razlike v mnenjih o prisotnosti posameznih aktivnosti glede na spol, starost in stopnjo izobrazbe udeležencev. S tem namenom smo naredili bivariatno analizo (priloga 12). Poleg zgoraj opisanih razlik med interesnimi skupinami smo ugotovili, da ženske statistično značilno višje ocenjujejo prisotnost posameznih aktivnosti za omejevanje popivanja med mladoletnimi osebami in da obstaja statistično značilna razlika v mnenjih glede na starost udeležencev, kar zadeva
in poškodb zaradi vožnje pod vplivom alkohola in omejevanje popivanja med mladoletnimi osebami. Tudi stopnja dosežene izobrazbe je imela značilen vpliv na mnenje o prisotnosti naslednjih aktivnosti: omejevanje popivanja med mladoletnimi osebami in uvedba ustreznih ukrepov za omejevanje dostopnosti alkohola mladim.
Prisotnost posameznih aktivnosti alkoholne politike smo rangirali od najbolj do najmanj izvajane, glede na mnenja udeležencev raziskave. Na slikah od 7 do 10 so prikazani odgovori po interesnih skupinah.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
akt31 akt26 akt27 akt38 akt35 akt39 akt30 akt37 akt28 akt33 akt34 akt41 akt42 akt32 akt40 akt29 akt36
Slika 7: Povprečne ocene prisotnosti posameznih aktivnosti alkoholne politike v Sloveniji v zadnjih petih letih s strani udeležencev iz skupine »država«
Op.: Aktivnosti so naštete od najbolje do najslabše ocenjene, njihov opis pa je v preglednici 25.
Kot vidimo na sliki 7, udeleženci iz skupine »država« najvišje ocenjujejo prisotnost aktivnosti Prizadevanje za občutno zmanjšanje števila nesreč, smrtnih žrtev in poškodb zaradi vožnje pod vplivom alkohola (s povprečno oceno 7,9), ki je edina aktivnost v skupini »vožnja pod vplivom alkohola«. Na drugem in tretjem mestu pa sta aktivnosti iz skupine »seznanjanje in izobraževanje«: večanje ozaveščenosti javnosti o škodljivosti alkohola in o njegovih
posledicah za zdravje in kakovost življenja posameznikov, družin in skupnosti (povprečna ocena 5,9) in vzgoja otrok in mladih za sprejemanje zdravih odločitev in večanje samozavesti v smislu zmožnosti, da se uprejo pritiskom mladostniškega popivanja (povprečna ocena 5,5).
Najslabše so udeleženci iz te skupine ocenili aktivnosti za povečanje usposobljenosti strežnega osebja za odgovorno prodajo alkohola s področja »odgovornost alkoholne industrije in gostinskega sektorja«, in sicer z oceno 3,3.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
akt31 akt26 akt27 akt33 akt35 akt30 akt28 akt41 akt39 akt37 akt29 akt32 akt34 akt38 akt40 akt42 akt36
Slika 8: Povprečne ocene prisotnosti posameznih aktivnosti alkoholne politike v Sloveniji v zadnjih petih letih s strani udeležencev iz skupine »stroka«
Op.: Aktivnosti so naštete od najbolje do najslabše ocenjene, njihov opis pa je v preglednici 25.
Tudi udeleženci iz skupine »stroka«, kot vidimo na sliki 8, najvišje ocenjujejo prisotnost prizadevanja za občutno zmanjšanje števila nesreč, smrtnih žrtev in poškodb zaradi vožnje pod vplivom alkohola (s povprečno oceno 6,6), ki je edina aktivnost v skupini »vožnja pod vplivom alkohola«. Tudi na drugem in tretjem mestu sta aktivnosti iz skupine »seznanjanje in izobraževanje« (z ocenama 5,9 in 5,5). Tudi v tej skupini so udeleženci najslabše ocenili prisotnost aktivnosti za povečanje usposobljenosti strežnega osebja za odgovorno prodajo
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 akt31
akt26 akt35 akt33 akt28 akt30 akt39 akt27 akt37 akt32 akt41 akt34 akt38 akt40 akt29 akt42 akt36
Slika 9: Povprečne ocene prisotnosti posameznih aktivnosti alkoholne politike v Sloveniji v zadnjih petih letih s strani udeležencev iz skupine »nevladne organizacije«
OP.: Aktivnosti so naštete od najbolje do najslabše ocenjene, njihov opis pa je v preglednici 25.
Udeleženci iz skupine »nevladne organizacije« prav tako najvišje ocenjujejo prisotnost aktivnosti prizadevanja za občutno zmanjšanje števila nesreč, smrtnih žrtev in poškodb zaradi vožnje pod vplivom alkohola (s povprečno oceno 6,9), iz skupine »vožnja pod vplivom alkohola« (slika 9). Na drugem mestu je aktivnost večanje ozaveščenosti javnosti o škodljivosti alkohola in o njegovih posledicah za zdravje in kakovost življenja posameznikov, družin in skupnosti iz skupine »seznanjanje in izobraževanje« (povprečna ocena 5,3), medtem ko so na tretjem mestu pri tej skupini udeležencev aktivnosti za dostopno in učinkovito zdravljenje oseb, ki se glede na uživanje alkohola uvrščajo na lestvico od nevarnega in škodljivega uživanja do odvisnosti od alkohola iz skupine »zdravljenje« (povprečna ocena 5,0). Kot že v prvih dveh skupinah, so tudi v tej udeleženci najslabše ocenili prisotnost aktivnosti za povečanje usposobljenosti strežnega osebja za odgovorno prodajo alkohola (s povprečno oceno 3,1).
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 akt31
akt26 akt27 akt32 akt28 akt41 akt35 akt37 akt42 akt38 akt34 akt39 akt30 akt36 akt33 akt29 akt40
Slika 10: Povprečne ocene prisotnosti posameznih aktivnosti alkoholne politike v Sloveniji v zadnjih petih letih s strani udeležencev iz skupine »alkoholna industrija«
Op.: Aktivnosti so naštete od najbolje do najslabše ocenjene, njihov opis pa je v preglednici 25.
Kot pri prvih treh skupinah so tudi udeleženci iz skupine »alkoholna industrija«, kot je razvidno iz slike 10, najvišje ocenili prisotnost aktivnosti prizadevanja za občutno zmanjšanje števila nesreč, smrtnih žrtev in poškodb zaradi vožnje pod vplivom alkohola (povprečna ocena 8,0), ki je edina v skupini »vožnja pod vplivom alkohola«. Na drugem in tretjem mestu sta aktivnosti iz skupine »seznanjanje in izobraževanje«: večanje ozaveščenosti javnosti o škodljivosti alkohola in o njegovih posledicah za zdravje in kakovost življenja posameznikov, družin in skupnosti (povprečna ocena 5,9) in vzgoja otrok in mladih za sprejemanje zdravih odločitev in večanje samozavesti v smislu zmožnosti, da se uprejo pritiskom mladostniškega popivanja (povprečna ocena 5,3). Za razliko od preostalih treh skupin so udeleženci iz te skupine najslabše ocenili prisotnost uvedbe celovite in obsežne alkoholne politike s področja
»oblikovanje, uvedba in spremljanje politike«, in sicer z oceno 3,9.
Na sliki 11 so prikazani skupni rezultati in interval zaupanja. Najvišje razvrščena aktivnost je vožnja pod vplivom alkohola, za katero lahko s 95 % gotovostjo trdimo, da jo akterji na področju alkoholne politike v Sloveniji ocenjujejo kot najbolj prisotno. Udeleženci raziskave so na drugo in tretje mesto postavili ukrepa s področja seznanjanja in izobraževanja, in sicer večanje ozaveščenosti javnosti o škodljivosti alkohola in o njegovih posledicah za zdravje in kakovost življenja posameznikov, družin in skupnosti in vzgoja otrok in mladih za sprejemanje zdravih odločitev in večanje samozavesti v smislu zmožnosti, da se uprejo pritiskom mladostniškega popivanja, vendar v tem primeru ne moremo z gotovostjo trditi, da ju tudi akterji na področju alkoholne politike v Sloveniji ocenjujejo tako visoko.
Slika 11: Povprečne ocene vseh udeležencev o prisotnosti posameznih aktivnosti alkoholne politike v Sloveniji v zadnjih petih letih
Op.: Na sliki je pri vsaki vrednosti prikazan tudi 95-odstotni interval zaupanja (CI). Aktivnosti so naštete od najbolje do najslabše ocenjene, njihov opis pa je v preglednici 25.
Druge aktivnosti alkoholne politike so vse skupine udeležencev ocenile v bližini srednje vrednosti ponujenih ocen (5,5) ali pod njo. Najslabše je bila ocenjena aktivnost št. 36, tj.
aktivnosti za povečanje usposobljenosti strežnega osebja za odgovorno prodajo alkohola s
1,0 5,5 10,0
področja »odgovornost alkoholne industrije in gostinskega sektorja«, za katero lahko s 95-odstotno gotovostjo trdimo, da jo akterji na področju alkoholne politike v Sloveniji ocenjujejo kot najmanj prisotno.
Tudi v povprečju so vse skupine udeležencev raziskave prisotnost navedenih aktivnosti ocenile pod srednjo vrednostjo ponujenih ocen (pod 5,5), in sicer:
- »država«: 5,0,
- »alkoholna industrija«: 4,8, - »stroka«: 4,7,
- »nevladne organizacije«: 4,5.
4.4 Načrtovanje in vodenje (management) alkoholne politike v Sloveniji v zadnjih petih letih
V tretjem delu raziskave smo udeležencem zastavili vprašanja o managementu alkoholne politike v Sloveniji.
Udeleženci so najprej (vprašanje številka 43) med navedenimi akterji s področja alkoholne politike označili vse po njihovem mnenju ustrezne akterje, ki bi morali biti vključeni v načrtovanje alkoholne politike. Kot zadnja je bila ponujena tudi možnost »drugo«, pri kateri so lahko sami dopisali akterja, ki naj bi bil vključen v načrtovanje alkoholne politike, v vprašalniku pa ni bil naveden. V preglednici 27 so predstavljene povprečne vrednosti števila označenih akterjev po interesnih skupinah.
Preglednica 27: Povprečno število označenih akterjev in standardni odklon glede na