2007
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slovenija* 10,60 11,24 12,98 11,60 11,20 13,50 10,29 12,20 11,00
Slovenija** 10,18 11,35 11,66 11,80 11,66 - - -
-EU15** 11,54 11,39 11,38 11,39 11,43 -
-EU** 11,15 11,04 11,02 11,05 11,11 -
-EUR-A** 11,47 11,34 11,32 11,31 11,36 - - -
-Opomba: - ni podatka
* Podatki: Inštitut za varovanje zdravja RS
**Podatki: European Health for All database (HFA-DB) 2007 Vir: Kovše 2009, 8.
Ne smemo pa prezreti, da je v Sloveniji poleg registrirane porabe alkohola prisotna še neregistrirana (domača, nelegalna pridelava alkoholnih pijač, pijače, ki so jih brez carine prinesli v državo, in drugo). Ta poraba je po ocenah strokovnjakov visoka in znaša okoli pet litrov čistega alkohola na osebo (Bilban idr. 2002, 4). Tako je Slovenija glede na registrirano količino popitega alkohola nekje v sredini držav EU, z višjim deležem popitega
neregistriranega alkohola. To kaže, da je stanje na področju porabe alkohola v Sloveniji še slabše, kot ga prikazujejo uradni podatki (Hovnik Keršmanc 1998, 357).
Od povprečja Evropske unije odstopa tudi mnenje državljanov Republike Slovenije o tem, ali so posamezniki dovolj odgovorni, da se sami zaščitijo pred škodo zaradi alkohola, ali mora zato poskrbeti država. Na evropski ravni je v povprečju 53 % vprašanih menilo, da so posamezniki dovolj odgovorni, v Sloveniji pa tako misli 68 % ljudi (TNS Opinion &Social 2010, 52).
Nedavna raziskava Special Eurobarometer je pokazala, da se je v primerjavi z letom 2006 v letu 2009 v Sloveniji med tistimi, ki pijejo, delež tistih, ki pijejo vsakodnevno, zvišal z 9 % na 13 % (TNS Opinion &Social 2010, 20). V raziskavi HBSC iz leta 2006, ki je proučevala z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (starost udeležencev v raziskavi je bila 11,5;
13,5 in 15,5 let), pa so za Slovenijo ugotovili naslednje deleže tistih, ki še nikoli niso uživali alkohola: med 11-letniki 58,8 %, med 13-letniki 32,9 % in med 15-letniki samo še 15,8 %. V isti raziskavi so ugotovili, da je delež rednih pivcev alkohola med 15-letniki 35 % pri fantih in 20,2 % pri dekletih (Jeriček idr. 2007, 134–135, 140) V zadnjih 12 mesecih je v povprečju uživalo alkohol ali bilo pijanih več slovenskih dijakov, kot je povprečje v študiji ESPAD. V raziskavi so tudi ugotovili, da v preiskovani populaciji med letoma 1995 in 2007 poraba alkohola narašča (Hibell idr. 2009, 12, 71, 115, 131).
V Sloveniji je leta 2007 zaradi vzrokov, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, umrlo 772 oseb; hospitaliziranih je bilo 3752 oseb, beležimo pa tudi 1493 primerov začasne odsotnosti z dela in izgubljenih 74.079 koledarskih dni (Kovše 2009, 4). V istem letu se je zgodilo 3414 prometnih nezgod z udeležbo alkohola, kar je predstavljalo 11,0 % vseh prometnih nezgod. Alkohol je bil zabeležen kot sekundarni vzrok v 40,3 % vseh prometnih nezgod s smrtnim izidom. Med umrlimi povzročitelji jih je bilo 42,2 % alkoholiziranih (Kovše 2009, 4).
Izračuni kažejo, da so pri porabljenih več kot štirih litrih na prebivalca letno stroški večji od koristi (Čebašek Travnik 2004, 3). Drugi viri navajajo, da državni stroški zaradi pijančevanja in alkoholizma v državah, ki imajo znatno manjšo porabo alkohola na prebivalca kot Slovenija, znašajo približno toliko kot stroški zaradi bolezni srca, zaradi katerih tako v EU kot pri nas umre največ ljudi (Nolimal 2006, 80).
Zmanjševanje škode zaradi alkohola že v osnovi zahteva vsestranski pristop, vključujoč različne akterje, ki imajo interese pri oblikovanju alkoholne politike (WHO 2009a, 7).
Zavedali naj bi se, da so pri nastajanju alkoholne politike vedno prisotni nasprotni interesi – določena skupina želi zmanjševati, druga pa povečevati porabo alkohola (Čebašek Travnik 2006, 25). Zato se porajata vprašanji, ali je sploh mogoče oblikovati alkoholno politiko, ki bi ustrezala vsem akterjem na področju alkoholne politike, in ali je mogoče, kot je predlagano v
projektu »Mobilizacija skupnosti za zmanjšano rabo alkohola – MOSA«, oblikovanje alkoholne politike, ki bo temeljila na strategiji win-win (MOSA 2009, 6).
Na področju alkoholne politike so v Republiki Sloveniji pomembni naslednji instrumenti:
- Zakon o omejevanju porabe alkohola (2003),
- Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (2000),
- Zakon o medijih (2001),
- Zakon o varnosti cestnega prometa (2004), - Zakon o voznikih (2010),
- Zakon o pravilih cestnega prometa (2010),
- Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011 (2007).
Zakon o omejevanju porabe alkohola – ZOPA
Med ukrepe ZOPA za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola se, med drugim, štejejo (ZOPA 2003):
- spremljanje porabe alkohola in obsega škodljivih posledic rabe alkohola za zdravje;
- informiranje, izobraževanje in ozaveščanje javnosti in posameznih skupin prebivalstva o škodljivih posledicah rabe alkohola;
- usklajevanje aktivnosti za čim zgodnejše prepoznavanje oseb, ki imajo težave z alkoholom, in njihovo vključevanje v preventivne programe;
- usklajevanje, spremljanje in vrednotenje preventivnih programov za posamezne skupine prebivalstva;
- priprava in izvajanje programov za spodbujanje zdravega življenjskega sloga med različnimi starostnimi in družbenimi skupinami prebivalstva ter njihovo vrednotenje;
- strokovno svetovanje in podpora institucijam, združenjem, nevladnim organizacijam, lokalnim skupnostim in posameznikom pri izvajanju preventivnih programov in pri razreševanju problemov, povezanih z rabo alkohola.
V ZOPA je tudi opredeljeno, da naj bi ministrstvo, pristojno za zdravje, v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, institucijami, strokovnjaki in nevladnimi organizacijami pripravilo dveletne programe omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola (ZOPA 2003).
Za uresničevanje celovite družbene skrbi za varovanje zdravja prebivalcev pred škodljivimi posledicami rabe alkohola skrbi Svet za zdravje pri Vladi Republike Slovenije (ZOPA 2003).
V ZOPA so navedeni tudi naslednji ukrepi in načini za omejevanje porabe alkohola (ZOPA 2003):
- Živila, ki vsebujejo alkohol, morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke.
- Prepovedana je prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let.
- Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola.
- Alkoholne pijače je prepovedano prodati oziroma ponuditi osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let.
Zakonsko je tudi določeno, da morajo prodajalci alkoholnih pijač v Sloveniji ponuditi vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih napitkov po enaki ali nižji ceni, kot jo ima najcenejša alkoholna pijača (DG Sanco 2009, 38; ZOPA, 13. člen).
V zakonu je še zapisano, naj nadzor nad izvajanjem tega zakona opravljajo Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Policija in Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport (ZOPA 2003).
Podatki kažejo, da se je v času sprejemanja ZOPA, ko je bilo veliko razprav o alkoholu in pitju, poraba alkohola zmanjšala. Te vrednosti so se nižale še leto dni po sprejemu zakona, pozneje, ko se zakon ni izvajal tako, kot je bilo načrtovano, pa so se znova začele višati in so sedaj na približno isti ravni kot leta 2001. Zakon naj bi zato izvajali dosledneje, dodatno pa naj bi zaostrili omejitve, ki se nanašajo na prodajo alkohola v bližini šol (Čebašek Travnik v Zgonc 2008, 17). Raziskovalca Pridemore in Snowden (2009, 917 in 919) sta dokazala, da se je, kot posledica implementacije omenjenega zakona zmanjšalo število samomorov pri moških, kar kaže na močan vpliv alkoholne politike na druge javnozdravstvene probleme.
Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili – ZZUZIS Zakon določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati živila, aditivi za živila in izdelki ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, da so zdravstveno ustrezni, ter ureja zdravstveni nadzor nad njihovim proizvajanjem in prometom.
V 15. členu, ki je bil spremenjen in dopolnjen s členoma 15.a in 15.b Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS-A, 2002), sprejetega v Državnem zboru RS 24. aprila 2002, se ureja oglaševanje alkoholnih pijač. S to spremembo in dopolnitvijo zakona je prepovedano oglaševanje samo tistih alkoholnih pijač, ki vsebujejo več kot 15 vol. % alkohola. Dovoljeno pa je oglaševanje vina in piva, in sicer po 21.30. uri.
Zakon o medijih – Zmed
Zakon o medijih (ZMed), ki je bil sprejet v Državnem zboru RS 25. aprila 2001, določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes Republike Slovenije na področju medijev. V poglavju o oglaševalskih vsebinah v četrtem odstavku 47.
člena določa, da je oglaševanje alkoholnih pijač v medijih in na drugih z zakonom določenih nosilcih prepovedano, razen če je z zakonom določeno drugače (Košir 2008, 9).
Zakon o varnosti cestnega prometa – ZVCP-1
Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki je bil sprejet v Državnem zboru 9. julija 2004, ureja pravila in pogoje za udeležbo v cestnem prometu. V posebnem poglavju (VIII.) zakon obravnava tudi psihofizično stanje udeležencev v cestnem prometu ter v 129. in 130. členu posebej alkohol. Po tem zakonu vozniki ne smejo upravljati vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če so pod vplivom alkohola (Košir 2008, 11).
Zakon o voznikih – ZVoz
V letu 2010 je bil sprejet nov Zakon o voznikih, veljati je začel leta 2011, ki kot pomembno novost v 76. členu uvaja zdravstveni pregled s svetovanjem (kratki nasveti), ki je dokazano stroškovno učinkovit ukrep alkoholne politike. Tega se voznik lahko udeleži enkrat v treh letih od tedaj, ko je bil prvič pravnomočno kaznovan zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola. Zdravstveni pregled s svetovanjem opravlja izbrani osebni zdravnik.
Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
Poleg Zakona o voznikih je ZVCP-1 nadomestil še Zakon o pravilih cestnega prometa, ki je bil prav tako sprejet v decembru 2010, veljati pa je začel v letu 2011. Zakon uvaja višje kazni za posamezne prekrške. V 23. členu uvaja kazen zasega motornega vozila, s katerim je bil voznik zaloten pri povzročitvi hujšega prekrška, v primeru, da so izpolnjeni določeni pogoji, med njimi:
- če je bil storilec kot voznik motornega vozila v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek vožnja pod vlivom alkohola.
Zakon udeležence v prometu, ki so pod vplivom alkohola, obravnava še v 24., 104., 105., 107., 108. členu, v katerih opredeljuje različne ukrepe za voznike pod vplivom alkohola, kot npr. pridržanje voznika, in določa višino kazni ter načine ugotavljanja alkoholiziranosti voznikov.
Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011 – ReNPVCP
Med predvidenimi ukrepi, ki so zapisani v resoluciji, so tudi ukrepi s področja alkohola (Košir 2008, 10). Vozniki imajo lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi (g/kg) ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru (mg/l) izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Nekatere kategorije voznikov v cestnem prometu ne smejo imeti alkohola v organizmu, in sicer so to vozniki tovornih vozil, avtobusov, vozil, ki prevažajo nevarno blago, poklicni vozniki, kadar opravljajo poklic, učitelji vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika, kandidat za voznika med usposabljanjem, spremljevalec, voznik začetnik idr (Košir 2008, 11).
Poleg naštetega so se v Sloveniji v letih 2009 in 2010 dvignile trošarine na alkoholne pijače, vendar ne kot ukrep alkoholne politike, temveč kot posledica globalne ekonomske krize in potrebe po dotoku svežih sredstev v državni proračun. Preuranjeno je napovedati, ali bo ta osamljeni ukrep učinkovit, vendar pa glede na izkušnje iz drugih držav lahko sklepamo, da bo privedel do delnega znižanja porabe alkohola v prihodnjih letih (Babor idr. 2010, 112). Ne glede na to je v Sloveniji alkohol cenovno zelo dostopen, saj so cene zanj v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo nizke (WHO 2009b).
Ocena stanja na področju alkoholne poltike v Sloveniji
Zakonodaja, kar zadeva alkohol, je v Sloveniji relativno dobra in primerljiva z zakonodajo v razvitih državah EU. Težave so predvsem z implementacijo, t.j. izvajanjem in nadzorovanjem ukrepov alkoholne politike. Največ je bilo narejenega na področju vožnje pod vplivom alkohola, saj je ta ukrep eden izmed politično najbolj sprejemljivih, ima pa tudi najširšo podporo javnosti.
Zavedanje o pomembnosti implementacije zakonodaje je leta 2004 pripeljalo do oblikovanja Sveta za alkoholno politiko, ki je bil ustanovljen kot medresorsko delovno telo. Sestavljajo ga predstavniki različnih vladnih resorjev, kot so: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za promet in Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ter predstavniki javnozdravstvenih in nevladnih inštitucij. Poleg tega je bila pri Svetu za alkoholno politiko oblikovana delovna skupina, v katero so vključeni predstavniki strokovnih inštitucij, nevladnih organizacije in različnih vladnih resorjev, zlasti zato, da bi pripravili formalne in strokovne podlage za Svet ter oblikovali akcijski načrt na področju alkoholne politike. Ministrstvo za zdravje, Sektor za krepitev zdravja in življenski slog, pripravlja tudi dveletni Program omejevanja porabe
alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola. Po njegovem sprejetju bo Svet za alkoholno politiko bdel tudi nad njegovim izvajanjem in oblikoval ter spremljal nove programe (Radoš Krnel idr. 2011, 466).
Za izgradnjo zmogljivosti za izvajanje in oblikovanje programov alkoholne politike v Sloveniji je bila v letu 2008 vzpostavljena mreža MOSA (Mobilizacija skupnosti za zmanjšano rabo alkohola), ki je posebnega nacionalnega pomena, saj spodbuja dolgoročno povezovanje najpomembnejših akterjev, ki posredno ali neposredno delujejo na področju alkoholne politike v Sloveniji (MOSA 2008a, 1).
V preglednici 6, podajamo oceno stanja na področju alkoholne politike v Sloveniji, ki jo je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija v svojem poročilu Country profiles on alcohol consumption harm and policies. For European Union and Norway & Switzerland, iz leta 2009 (WHO 2009b).