Op.: Na sliki je pri vsaki vrednosti prikazan tudi 95-odstotni interval zaupanja (CI). Aktivnosti so naštete od najbolje do najslabše ocenjene, njihov opis pa je v preglednici 25.
Druge aktivnosti alkoholne politike so vse skupine udeležencev ocenile v bližini srednje vrednosti ponujenih ocen (5,5) ali pod njo. Najslabše je bila ocenjena aktivnost št. 36, tj.
aktivnosti za povečanje usposobljenosti strežnega osebja za odgovorno prodajo alkohola s
1,0 5,5 10,0
področja »odgovornost alkoholne industrije in gostinskega sektorja«, za katero lahko s 95-odstotno gotovostjo trdimo, da jo akterji na področju alkoholne politike v Sloveniji ocenjujejo kot najmanj prisotno.
Tudi v povprečju so vse skupine udeležencev raziskave prisotnost navedenih aktivnosti ocenile pod srednjo vrednostjo ponujenih ocen (pod 5,5), in sicer:
- »država«: 5,0,
- »alkoholna industrija«: 4,8, - »stroka«: 4,7,
- »nevladne organizacije«: 4,5.
4.4 Načrtovanje in vodenje (management) alkoholne politike v Sloveniji v zadnjih petih letih
V tretjem delu raziskave smo udeležencem zastavili vprašanja o managementu alkoholne politike v Sloveniji.
Udeleženci so najprej (vprašanje številka 43) med navedenimi akterji s področja alkoholne politike označili vse po njihovem mnenju ustrezne akterje, ki bi morali biti vključeni v načrtovanje alkoholne politike. Kot zadnja je bila ponujena tudi možnost »drugo«, pri kateri so lahko sami dopisali akterja, ki naj bi bil vključen v načrtovanje alkoholne politike, v vprašalniku pa ni bil naveden. V preglednici 27 so predstavljene povprečne vrednosti števila označenih akterjev po interesnih skupinah.
Preglednica 27: Povprečno število označenih akterjev in standardni odklon glede na interesno skupino udeležencev
država stroka nevladne
organizacije
alkoholna industrija
srednja vrednost 9,9 9,5 9,7 9,1
standardni odklon 3,2 3,1 3,1 3,3
Iz preglednice 28 lahko razberemo, vključenost katerih akterjev ima med akterji na področju alkoholne politike največjo podporo. Večina udeležencev raziskave na prvo mesto kot akterja, ki bi moral biti vključen v načrtovanje alkoholne politike, postavlja Ministrstvo za zdravje, sledijo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za notranje zadeve, Inštitut za varovanje zdravja RS itd.
Preglednica 28: Akterji alkoholne politike, razvrščeni glede na to, kako pogosto so jih udeleženci raziskave izbrali (v odstotkih), po interesnih skupinah udeležencev
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve 87,5 70,9 70,0 50,0
Inštitut za varovanje zdravja RS 93,8 89,1 90,0 70,0 znanstveno-raziskovalne ustanove (npr.
fakultete, raziskovalni inštituti) 68,8 65,5 72,5 75,0
področne enote Zavoda za zdravstveno
varstvo RS 56,3 61,8 70,0 55,0
proizvajalci/pridelovalci alkoholnih
pijač 43,8 49,1 50,0 75,0
Trgovinska zbornica Slovenije 56,3 49,1 42,5 50,0
Turistično-gostinska zbornica 56,3 49,1 47,5 55,0
nevladne organizacije 81,3 80,0 85,0 55,0
drugo 18,8 14,5 13,8 5,0
brez odgovora 0,0 0,0 0,0 0,0
Akterji, ki so vsaj pri eni skupini udeležencev dobili stoodstotno podporo pri vključevanju v načrtovanje alkoholne politike, so: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (stoodstotna podpora skupine »država«), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (stoodstotna podpora skupine »alkoholna industrija«) in Ministrstvo za promet (stoodstotna podpora skupine »država«).
Največja razlika v mnenjih o vključenosti posameznih akterjev se je pokazala pri vključevanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Medtem ko udeleženci iz skupine »alkoholna industrija« menijo, da je vključevanje omenjenega ministrstva v načrtovanje alkoholne politike v Sloveniji nujno, so preostali udeleženci potrebo po vključevanju ocenili z le nekaj več kot 50 %.
V nadaljevanju so prikazane še navedbe, ki so jih udeleženci raziskave zapisali kot »drugo« – po interesnih skupinah udeležencev:
- država:
- civilne iniciative, društva,
- delodajalci na vseh ravneh, - ministrstvo za kulturo;
- stroka:
- celotna politika in gospodarstvo, - komisija EU,
- mediji,
- ministrstvo za finance (2x),
- multidisciplinarni medresorski pristop; Ministrstvo za obrambo, - strokovnjaki s področja odvisnosti,
- strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem odvisnosti od alkohola;
- nevladne organizacije:
- časopisi, radio, tv (mediji) (3x),
- institucije, ki se ukvarjajo z zdravljenjem zasvojenosti, - javni zavodi (šole …),
- LAS,
- lokalne organizacije za zasvojenost, - lokalne skupnosti (2x),
- sodišča z izreki varnostnih ukrepov in kazni z vplivom na generalno prevencijo, - verske skupnosti,
- vladne organizacije;
- alkoholna industrija:
- cerkev.
Rezultati analize odgovorov udeležencev na vprašanje št. 44 so predstavljeni v preglednici 29.
V ečina udeležencev raziskave bi koordiniranje alkoholne politike dodelila posebnemu svetu za alkoholno politiko pri Ministrstvu za zdravje, druga večja skupina pa neposredno Ministrstvu za zdravje.
Kar se tiče preostalih akterjev, se je največja razlika v mnenjih pokazala pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za katerega je kar 30 % udeležencev iz skupine
»alkoholna industrija« menilo, da naj bi usklajevalo načrtovanje in vodilo alkoholno politiko, sicer pa tega ministrstva ni izbral noben drug od udeležencev raziskave.
Preglednica 29: Odgovori udeležencev raziskave (po interesnih skupinah) o akterju na področju alkoholne politike, ki naj bi alkoholno politiko usklajeval in vodil, v deležih med odgovori
država stroka nevladne organizacije
alkoholna industrija delež (%) delež (%) delež (%) delež (%) Svet za alkoholno politiko pri
Ministrstvu za zdravje RS 37,5 45,3 48,8 50,0
Ministrstvo za zdravje 50,0 22,6 25,0 15,0
Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve 7,5 11,3 5,0
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano 30,0
Ministrstvo za šolstvo in šport 6,3 1,9
Inštitut za varovanje zdravja RS 17,0 12,5
drugo 6,3 5,7 2,5
V nadaljevanju so prikazane še navedbe, ki so jih udeleženci raziskave zapisali kot »drugo« – po interesnih skupinah udeležencev:
- država:
- urad na ravni vlade;
- stroka:
- državni sekretar v vladi,
- kdor bi imel dovolj znanja, pa tudi moči,
- svet za alkoholno politiko pri vladi RS – neodvisno od posameznih ministrstev;
- nevladne organizacije:
- lahko marsikdo – odvisno od dogovora,
- svet za alkoholno politiko kot vladno medresorsko telo.
Pri 45. vprašanju smo od udeležencev raziskave želeli izvedeti, kateri trije akterji so po njihovem mnenju v zadnjih petih letih najbolj vplivali na načrtovanje, vodenje in izvajanje alkoholne politike. Rezultati so prikazani v preglednici 30.
Preglednica 30: Odgovori udeležencev raziskave (po interesnih skupinah) o akterjih, ki najbolj vplivajo na alkoholno politiko, v odstotkih
interesna skupina država stroka nevladne organizacije
alkoholna industrija delež (%) delež (%) delež (%) delež (%)
javnozdravstvene ustanove 62,5 69,6 66,7 75,0
raziskovalci 12,5 21,4 19,8 20,0
znanstveniki 3,6 15,0
politiki in funkcionarji 62,5 57,1 56,8 40,0
predstavniki alkoholne
industrije/lobisti 37,5 33,9 51,9 35,0
mediji (novinarji, uredniki,
lastniki medijev) 68,8 48,2 51,9 70,0
nevladne organizacije/civilna
družba 43,8 37,5 35,8 15,0
drugo 3,7 5,0
b. o. 12,5 28,6 13,6 25,0
Po mnenju udeležencev raziskave so imele največ vpliva na alkoholno politiko v Sloveniji javnozdravstvene inštitucije, sledijo politiki in funkcionarji ter mediji. Največ udeležencev iz skupin »stroka«, »nevladne organizacije« in »alkoholna industrija« je menilo, da imajo največji vpliv javnozdravstvene inštitucije, največ udeležencev iz skupine »država« pa je menilo, da na alkoholno politiko v Sloveniji najbolj vplivajo mediji.
V nadaljevanju so prikazane še navedbe, ki so jih udeleženci raziskave zapisali kot »drugo« – po interesnih skupinah udeležencev:
- nevladne organizacije:
- centri za socialno delo,
- klubi zdravljenih alkoholikov Slovenije, - Ministrstvo za notranje zadeve;
- alkoholna industrija:
- šole.
V preglednici 31 so podane ocene udeležencev o učinkovitosti vodenja alkoholne politike v Sloveniji (vprašanje številka 46). Najbolj zadovoljni z vodenjem alkoholne politike so bili udeleženci iz skupine »država« (4,7), sledita skupini »alkoholna industrija« (4,6) in »stroka«
(4,2); najbolj nezadovoljna je skupina »nevladne organizacije« (3,7). Noben udeleženec ni vodenju alkoholne politike dodelil ocene 10 oziroma 9. Povprečna ocena učinkovitosti vodenja alkoholne politike v Sloveniji s strani vseh akterjev pa je 4,1, kar je precej pod srednjo vrednostjo ponujenih ocen (5,5).
Preglednica 31: Povprečna ocena učinkovitosti vodenja alkoholne politike glede na interesno skupino udeležencev in skupno
država stroka nevladne
organizacije
alkoholna
industrija skupno ocena učinkovitosti
vodenja alkoholne politike v Sloveniji
4,7 (2,2) 4,2 (1,7) 3,7 (1,8) 4,6 (1,4) 4,1 (1,8) Op.: V oklepajih je podan standardni odklon.
Glede na razultate, prikazane na sliki 12, lahko s 95-odstotno gotovostjo trdimo, da akterji na področju alkoholne politike v Sloveniji ocenjujejo, da je vodenje alkoholne politike v zadnjih petih letih malo učinkovito ali neučinkovito.
Slika 12: Povprečje ocen vseh udeležencev raziskave na vprašanje številka 46, ki se