število poslanih število prispelih stopnja odgovora (%)
država 33 16 48,5
stroka 103 56 54,4
nevladne organizacije 132 81 61,4
alkoholna industrija 52 20 38,5
skupaj 320 173 54,1
3.1.2 Vzorec
Za oblikovanje vzorca vprašanih smo uporabili bazo podatkov o glavnih akterjih alkoholne politike v Sloveniji, ki je nastala v okviru projekta MOSA, sofinancira ga Ministrstvo za zdravje. Baza je eden od glavnih ciljev omenjenega projekta, nastajala je od junija do konca oktobra 2008. Uporabili smo bazo, kot je bila pripravljena na dan 1. novembra 2008. Baza se sicer še vedno posodablja in dopolnjuje ter je dostopna na spletni strani projekta MOSA (2008b).
Baza akterjev na področju alkoholne politike vsebuje vse aktivne in potencialne akterje v Sloveniji, ki so bili zbrani s pomočjo svetovnega spleta, obstoječih baz podatkov različnih pristojnih ministrstev in vladnih ter nevladnih organizacij. Akterji so razdeljeni v štiri interesne skupine: »država«, »stroka«, »nevladne organizacije« in »alkoholna industrija«.
Skupini akterjev »država« in »stroka« sta bili sestavljeni po podatkih različnih ministrstev, pri nevladnih organizacijah so bili akterji določeni predvsem glede na opise njihovih dejavnosti, v skupino alkoholna industrija pa so bili poleg večjih proizvajalcev alkoholnih pijač vključeni združenja manjših proizvajalcev, veletrgovci z alkoholnimi pijačami in akterji, ki imajo v opis dejavnosti vključeno podajanje mnenj s področja alkoholne politike, lobiranje ipd. Glede na relativno majhno število akterjev na področju alkoholne politike v Sloveniji, ki tvorijo našo ciljno populacijo, smo v analizo vključili vse udeležence, ki so v podatkovni zbirki.
Končni seznam je tako vseboval 320 enot:
- država (33), - stroka (103),
- nevladne organizacije (132) in - alkoholna industrija (52).
3.2 Izdelava plana analize
Podatke in informacije, pridobljene z anketiranjem, smo najprej uredili v programu Microsoft Excelu in jih nato prenesli v programsko orodje SPSS, za podrobnejšo statistično obdelavo.
Za obdelavo podatkov smo uporabili metode kvantitativne analize (Easterby-Smith 1991).
Podatke smo obdelali s statističnim paketom SPSS za okolje Windows, verzija 13.0.
3.2.1 Analizne metode
Za izide odgovorov iz vprašalnika smo opravili osnovno deskriptivno analizo, tj. izračunali povprečje in standardni odklon za vsako skupino odgovarjajočih (»država«, »stroka«,
»nevladne organizacije«, »alkoholna industrija«). Analizo variance (ANOVA) smo uporabili za test značilnih razlik med povprečji odgovorov v posameznih interesnih skupinah ter za
vplivale tudi druge neodvisne spremenljivke, kot so starost, spol in stopnja izobrazbe.
Odločili smo se za stopnjo značilnosti 0,05. Kadar je izračunana vrednost manjša od 0,05, ničelno hipotezo, da so ocene povprečij (paroma) enake, zavrnemo, kar pomeni, da obstaja vsaj en par, ki se statistično značilno razlikuje. To je po navadi par, ki ga tvori tisti, ki ima najvišje ali najnižje povprečje. Poleg tega smo za potrditev hipotez uporabili t-test, ki primerja razlike med povprečji odgovorov dveh skupin, v našem primeru med skupino
»alkoholna industrija« in preostalimi. Interval zaupanja smo uporabili za oceno populacijskega povprečja pri stopnji značilnosti 0,05.
Pri prvi skupini vprašanj, ki vsebujejo trditve o alkoholni politiki, smo uporabili faktorsko analizo, ki je ena od metod multivariatne analize, da bi ugotovili glavne faktorje, na podlagi katerih lahko sklepamo o mnenju posameznih udeležencev in skupin udeležencev glede glavnih vprašanj alkoholne politike. Faktorska analiza je ena od metod za redukcijo podatkov, saj pri njej izdelamo študijo povezav med spremenljivkami, in sicer tako, da poskušamo najti novo množico spremenljivk, ki predstavljajo to, kar je skupnega opazovanim spremenljivkam (Morrison 2004). Množica novih spremenljivk mora biti manjša od množice merjenih spremenljivk. Z drugimi besedami: faktorska analiza poskuša poenostaviti kompleksnost povezav med množico opazovanih spremenljivk z razkritjem skupnih razsežnosti ali faktorjev, ki omogočajo vpogled v osnovno strukturo podatkov.
S faktorsko analizo smo v našem primeru želeli zmanjšati razsežnost prostora, določenega s 50 merjenimi spremenljivkami (25 ukrepov za vsakega pomen in vpliv), na nekaj dimenzij, oblikovanih na osnovi merjenih spremenljivk.
Faktorska analiza je potekala v dveh delih:
1. del: najprej smo določili skupni prostor – poiskali tisti del variance, ki se pojasnjuje s skupnimi faktorji (komunalitete).
- Bivariatna analiza – korelacijska matrika
- Ocene faktorskih uteži in komunalitet z metodo image. Faktorsko analizo smo izvedli še po metodi največjega verjetja (maximum likelyhood), po metodi alfa in metodi glavnih osi. Pri izbrani metodi (image) smo dobili najboljše izide (najvišji delež pojasnjene variance).
2. del: model smo rotirali.
Naslednji korak faktorske analize so rotacije. Izvedli smo pravokotno rotacijo VARIMAX, saj smo želeli, da ima vsaka opazovana spremenljivka visoko faktorsko utež le pri enem faktorju.
Ker smo želeli preveriti, katere neodvisne spremenljivke so vplivale na izide odgovorov udeležencev raziskave, smo naredili multivariatno regresijsko analizo. Metoda je namenjena raziskovanju linearnih vzročnih povezanosti med eno odvisno spremenljivko in eno ali več
neodvisnimi spremenljivkami. V našem primeru smo s pomočjo regresijske analize izmerili vpliv neodvisnih spremenljivk (spol, starost, stopnja izobrazbe in pripadnost interesni skupini) na odvisne spremenljivke, ki smo jih dobili kot rezultate faktorske analize ali direktno kot odgovore udeležencev. Vpliv vsake od neodvisnih spremenljivk je ocenjen tako, da je neodvisen od medsebojnih vplivov drugih neodvisnih spremenljivk.
3.2.2 V analizo vključene spremenljivke
Spremenljive smo izbrali glede na že omenjeno strokovno literaturo s tega področja.
Prva skupina spremenljivk: Mnenje udeležencev raziskave o vplivu in pomembnosti ukrepov s področja alkoholne politike
Prvo skupino spremenljivk smo merili s 25 trditvami, ki so tematsko razporejene v devet podskupin, glede na področje, o katerem govorijo: vožnja pod vplivom alkohola;
izobraževanje in seznanjanje javnosti o škodljivem pitju alkohola; embalaža in etikete alkoholnih izdelkov; davčni in cenovni ukrepi za zmanjševanje škode, ki jo povzroča alkohol;
ilegalna trgovina z alkoholnimi izdelki; prodaja alkohola mladoletnim; oglaševanje in spodbujanje prodaje alkoholnih izdelkov ter sponzorstva alkoholne industrije; zmanjševanje škode v okoljih, v katerih je prisotno uživanje alkohola; posredovanje in pomoč za družinske člane, odvisne od alkohola.
O vsaki trditvi in njenem vplivu na omejevanje škode, ki jo povzroča alkohol, so akterji podali svoje mnenje, prav tako o pomembnosti uvedbe ukrepa, tako da imamo skupno 50 spremenljivk.
Druga skupina spremenljivk: Mnenje udeležencev raziskave o prisotnosti različnih aktivnosti na področju alkoholne politike v RS v petih letih po prejetju ZOPA
To skupino spremenljivk smo merili s 17 indikatorji: večanje ozaveščenosti javnosti o škodljivosti alkohola in o njegovih posledicah za zdravje in kakovost življenja posameznikov, družin in skupnosti; vzgoja otrok in mladih za sprejemanje zdravih odločitev in večanje samozavesti v smislu zmožnosti, da se uprejo pritiskom mladostniškega popivanja; aktivnosti za preprečevanje škodljivega pitja alkohola na javnih prostorih, še zlasti v povezavi s preživljanjem prostega časa in športnimi dogodki; skrb za varno domače okolje za otroke in zmanjšanje tveganja za družinske težave, povezane z alkoholom; aktivnosti za preprečevanje posledic škodljive rabe alkohola na delovnem mestu, še zlasti nesreč in nasilja; prizadevanje za občutno zmanjšanje števila nesreč, smrtnih žrtev in poškodb zaradi vožnje pod vplivom alkohola; aktivnosti v podporo davčni politiki, ki omejuje škodo, ki jo lahko povzroči alkohol;
mladostnikov pred izpostavljenostjo promociji alkoholnih izdelkov; aktivnosti za dostopno in učinkovito zdravljenje oseb, ki se glede uživanja alkohola uvrščajo na lestvico od nevarnega in škodljivega uživanja do odvisnosti od alkohola; aktivnosti za povečanje usposobljenosti strežnega osebja za odgovorno prodajo alkohola; uvedba ustreznih ukrepov za omejevanje dostopnosti alkohola mladim; vključevanje različnih vladnih resorjev v pripravo in izvajanje alkoholne politike; podpora nevladnim organizacijam in društvom za samopomoč; uvedba celovite in obsežne alkoholne politike; spremljanje stanja glede škode, ki jo lahko povzroči alkohol; spremljanje stanja glede izvajanja alkoholne politike. Posamezne indikatorje smo razdelili v deset vsebinskih sklopov.
Tretja skupina spremenljivk: Mnenje udeležencev raziskave o managementu alkoholne politike v Sloveniji
Tretjo skupino spremenljivk smo merili s pomočjo naslednjih indikatorjev: izbor akterjev, ki naj bi bili vključeni v načrtovanje alkoholne politike v Sloveniji; izbor akterjev, ki naj bi usklajevali načrtovanje in vodili alkoholno politike v Sloveniji; izbor treh akterjev, ki najbolj vplivajo na načrtovanje, vodenje in izvajanje alkoholne politike v Sloveniji; učinkovitost vodenja alkoholne politike v Sloveniji (ocene od 1 – neučinkovito do 10 – zelo učinkovito);
učinkovitost nadzornih organov (nadzorne organe je bilo treba razvrstiti po učinkovitosti; z 1 označiti tistega, ki je najbolj učinkovit, in s 5 tistega, ki je najmanj učinkovit); učinkovitost nadzora nad izvajanjem alkoholne politike v Sloveniji (ocene od 1 – neučinkovito do 10 – zelo učinkovito); stopnja zastopanosti interesov akterjev pri managementu alkoholne politike v Sloveniji.
4 IZIDI RAZISKAVE
V raziskavi je na poslani vprašalnik odgovorilo 173 od 320 udeležencev, kar pomeni 54,1%
stopnjo odzivnosti. Najbolj odzivni so bili v skupini »nevladne organizacije« (61,4 %), sledita skupini »stroka« (54,4 %) in »država« (48,5 %); najnižja odzivnost je bila zabeležena v skupini »alkoholna industrija« (38,5 %).
V prvem delu smo pregledali in analizirali splošne značilnosti udeležencev ankete. Sledila sta analiza prvega sklopa vprašanj, ki se nanašajo na mnenje udeležencev o vplivu in pomembnosti posameznih ukrepov alkoholne politike, in pregled drugega sklopa vprašanj (o aktivnostih na področju alkoholne politike, ki so se v Sloveniji izvajale v zadnjih petih letih).
V tretjem sklopu smo obravnavali analizo podatkov o managementu alkoholne politike v Sloveniji.
4.1 Splošni podatki anketirancev
V tem podpoglavju smo pregledali rezultate odgovorov udeležencev raziskave glede na nekaj splošnih demografskih vprašanj, s katerimi smo pridobili vpogled v spolno, starostno in izobrazbeno strukturo anketiranih. Vprašanja so se nanašala tudi na področje dela, položaj na delovnem mestu in trajanje zaposlitve ter poznavanje alkoholne politike in ZOPA (Zakon o omejevanju porabe alkohola).
V preglednici 8 je prikazana starost udeležencev raziskave, skupno ter glede na interesno skupino, kateri pripadajo.
Preglednica 8: Starost udeležencev raziskave glede na interesno skupino ter skupno