7.1 Seznanjanje staršev s potekom uvajanja
Pri prvem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo Kako, na kakšen način vzgojiteljice seznanijo starše z uvajanjem v vrtec (R1). Iz odgovorov vzgojiteljic in staršev sem želela izvedeti, ali pripravijo kakšne posebne aktivnosti (govorilne ure, roditeljski sestanek, dan odprtih vrat …) Odgovore vzgojiteljic in staršev predstavljam ločeno, saj so navajali različne aktivnosti. Najprej predstavljam odgovore vzgojiteljic.
Vse tri intervjuvane vzgojiteljice (tabela 1) so odgovorile, da organizirajo roditeljski sestanek s starši pred uvajanjem otrok v vrtec, kjer se predstavijo, se dogovorijo o urniku in načinu uvajanja ter povedo posebnosti otrok. Ena od vzgojiteljic je povedala, da so na sestanku po navadi tudi svetovalna delavka, staršem razdelijo brošure in zgibanke. Dejala je tudi, da starše otrok novincev, ki se uvajajo v stalno skupino, pokličejo po telefonu in se dogovorijo za individualne pogovore. Le ena od vzgojiteljic je povedala, da so imeli v vrtcu v letu 2017 dan odprtih vrat vrtca. Sodelovanje med vrtcem in starši se začne že s prvim telefonskim pogovorom oziroma vabilom na roditeljski sestanek. Še pred tem pa so starši v stiku z vrtcem že ob vpisu otroka v vrtec ali ko pridobivajo informacije o njem. Starši se preko publikacij in brošur ter zgibank seznanijo s programi vrtca, nato sledi obisk vrtca z otrokom. Starši in otroci se spoznajo z vzgojiteljicami skupine, v katero bo otrok vključen. Tako za starše kot tudi za otroke je prvo srečanje ključnega pomena (Rakovič, 2004).
Tabela 1: Aktivnosti pred uvajanjem otrok po mnenju vzgojiteljic Telefonski
pogovor
Zgibanka in
brošure Roditeljski sestanek
Govorilne ure Dan odprtih vrat
Vzgojiteljica 1 X X X
Vzgojiteljica 2 X X X X
Vzgojiteljica 3 X
18
V nadaljevanju so predstavljene aktivnosti po mnenju staršev.
Tudi vsi intervjuvani starši (tabela 2) so odgovorili, da so se že pred uvajanjem otrok z vzgojiteljicami pogovorili o vrtcu in se udeležili uvodnega srečanja – roditeljskega sestanka z vzgojiteljicami ob začetku uvajanja. Nekateri spoznajo življenje vrtca preko starejših sestric in bratcev, ko jih gredo iskat skupaj s starši. Ena izmed mamic, ki živi v bližini vrtca, je dejala:
»Večkrat sva se s hčerko odpravili na sprehod mimo vrtca, saj živimo zelo blizu, kjer sva potem opazovali otroke, ki so se igrali na igrišču.« Prav ta mamica se je s hčerko udeležila tudi dneva odprtih vrat vrtca, ki je bil organiziran ravno tisto leto, ko je uvajala v vrtec. Sodelovanje med vzgojiteljicami in starši je izredno pomembno za kakovostno delo in življenje v vrtcu. Uspešno sodelovanje temeljni na odkritem, spoštljivem in zaupljivem odnosu. Prvi stik med starši in vzgojitelji so ravno individualni uvodni razgovori. Na tem sestanku je priporočljivo, da sta prisotni tako vzgojiteljica kot tudi pomočnica ter oba starša, brez otrok, saj bo takrat pogovor najbolj konstruktiven (Vrhovnik, 2018; povzeto po Lepičnik - Vodopivec, 1996).
Iz odgovorov lahko razberemo, da se zdi tako staršem kot vzgojiteljicam prvo srečanje s starši pomembno, saj se na njem dogovorijo o poteku uvajanja. Poleg tega je staršem pomembno, da otroka že vnaprej pripravijo na vrtec s pogovorom, sprehodom mimo vrtca, igro na vrtčevskem igrišču, vzgojiteljicam pa so pomembne tudi pogovorne ure ali telefonski pogovor s starši. Ena izmed vzgojiteljic je izpostavila tudi anketni list »Kaj želite vedeti o meni«, ki ga izpolnijo starši in vsebuje vprašanja o otroku (kaj rad jem, kaj rad počnem, kako zaspim …).
Ugotovili smo, da vzgojiteljice starše z uvajanjem najpogosteje seznanijo na uvodnem roditeljskem sestanku in govorilnih urah. Starši pa otroke seznanijo o vrtcu preko pogovora.
Pogovor
Tabela 2: Aktivnosti pred uvajanjem po mnenju staršev
19
7.2 Potek in način uvajanja
Pri drugem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo Kako, na kakšen način poteka uvajanje otrok v vrtec? (R2) Iz odgovorov vzgojiteljic in staršev sem želela izvedeti, kako poteka uvajanje ter koliko časa traja uvajalno obdobje
Tabela 3: Čas in potek uvajanje v vrtec
ČAS POTEK
Dve intervjuvani vzgojiteljici (tabela 3) sta dejali, da pri njih uvajanje traja od enega do dveh tednov (uvajalni skupini prva starostna skupina). Ena vzgojiteljica, ki je sicer vzgojiteljica le 2 leti in je uvajala le 5 novih otrok v stalno skupino, pa je dejala, da je uvajanje trajalo nekaj dni.
Uvajanje v vrtcu sicer poteka tako, da so starši prisotni ves čas le prvi dan, kasneje pa se čas, preživet v skupini, skrajšuje. Vse je odvisno od otrok in staršev ter njihovega interesa. Nekateri otroci imajo ob uvajanju manjše težave, zato vzgojiteljice ob neutolažljivem joku pokličejo starše, da jih pridejo iskat. Povprečno uvajalno obdobje naj bi sicer trajalo dva tedna. Starši pogosto v tretji teden vključijo babice in dedke, ki prihajajo po otroke, včasih že po kosilu/malici. Tisti starši, ki imajo možnost in več časa, prihajajo sami. Pomembno je, da smo v tem ključnem obdobju čim bolj prilagodljivi in osredotočeni na otroka in njegove potrebe ter jim nudimo podporo (Vukolič, 2018).
Tudi vsi intervjuvani starši (tabela 3) so otroke uvajali v vrtec srednje dolgo, in sicer od enega do dveh tednov. Pri uvajanju so prvi dan razdelili v dve skupini in preživeli nekaj časa skupaj s starši, naslednje dni pa so otroke pustili že same. Tretji dan so otroci ostali že do kosila, četrti dan pa so nekateri že spali. Prav tako so starši poudarili, da so bili pripravljeni na klic, če so
20
njihovi otroci neutolažljivo jokali. Vzgojiteljice so se jim prilagajale in jim pomagale ob manjših težavah (jok, izsiljevanje, strah). Ko sem jim zastavila vprašanje »Ali bi raje videli, da bi otroka uvajal oče?«, me je presenetilo, da je le ena mamica povedala, da bi raje videla, da bi hčerko uvajal oče, saj je otrok že tako bolj navezan na mamo kot na očeta. Ostali dve mamici pa v tem nista videli težave, ena je celo dejala, da je lažje dobila dopust kot mož.
Prve dni so v vrtcu z otroki tudi njihovi starši. V tem času tako otroci kot tudi starši spoznavajo vzgojitelje, njihovo delo, prostor, nove prijatelje, dnevno rutino. Starši lahko drugi ali tretji dan že zapustijo igralnico za nekaj časa. Postopoma puščajo otroka samega vedno dlje časa in ravno s to postopnostjo otrok počasi dobiva informacije, da starši sicer odidejo, vendar se tudi vrnejo.
Uvajalni načrt posameznega otroka vzgojitelj v dogovoru s starši dnevno prilagaja glede na potek uvajanja (Benedičič, 2019).
Ugotovili smo, da najpogosteje uvajanje traja srednje dolgo, vzgojiteljice se prilagajajo potrebam otrok, pokličejo starše ob morebitnem joku in reagirajo ob stiskah otrok.
7.3 Pogled staršev in vzgojiteljev na uvajanje otrok
Pri tretjem in četrtem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo Kakšen je pogled staršev na uvajanje otrok v vrtec? (R3) ter Kakšen je pogled vzgojiteljic na uvajanje otrok v vrtec? (R4).
Iz odgovorov staršev in vzgojiteljev sem želela izvedeti, kaj je staršem in vzgojiteljem pomembno pri uvajanju, kaj vzgojiteljice svetujejo staršem, ki se s tem srečujejo prvič. Najprej predstavljam poglede vzgojiteljic.
Tabela 4: Pogled vzgojiteljic na uvajanje Zaupanje medsebojno sodelovanje ter prilagajanje. Poleg tega so vse tri intervjuvane vzgojiteljice na prvo mesto dale odprto komunikacijo. Poudarile so tudi to, da v času uvajanja ne vnašamo drugih sprememb pri otroku, kot so duda, ninica, flaška. Ena izmed vzgojiteljic, ki je ravno septembra
21
uvajala svojega sina v vrtec, je dejala: »Zelo pomembna se mi zdi iskrenost in sprejemanje, da otroka oddaš v »tuje« roke. Ko sem na primer sama uvajala svojega otroka v vrtec, sem se psihično pripravila in si rekla, da je vrtec nekaj dobrega in bila pri tem odločna. Jaz nisem tista mama, ki bi potem v avtu jokala, ker je šel sin v vrtec.«
Komunikacija je eden izmed temeljnih dejavnikov uspešnega sodelovanja s starši in pripomore k uspešnemu razvoju otroka. Ustvarjanje komunikacijskega prostora ni le izmenjava informacij, saj s starši vzpostavimo interakcijo, če z njimi komuniciramo tako verbalno kot tudi neverbalno. Da bodo starši zaupali vzgojiteljicam, jih mora ta spoštovati in dati občutek, da so tako oni kot tudi njihov otrok sprejeti tako kot vsi ostali. Pozitivna komunikacija se lahko razvije le, če je vzgojitelj odprt, razumevajoč, zna poslušati in slišati, je realen in pripravljen na nove izzive. Zato bomo s tako komunikacijo vplivali na pozitivno klimo v skupini (Ivanuša, 2018). potrpežljivost, sprejemanje in prilagajanje. Dva starša sta poudarila tudi enakomeren, neprisiljen in počasen prehod iz domačega okolja v vrtčevsko okolje. Ena izmed mamic je poudarila, da je pomembno tudi to, da starš pove otroku, ko odide iz skupine.
Zaupanje v odnosu starši-vzgojiteljica se začne graditi ob prvem stiku z vrtcem, ni nekaj stabilnega in vzpostavljenega enkrat za vselej, ampak se vsak dan znova potrjuje ali pa razgrajuje. Zaupanje gradi tista vzgojiteljica, ki sprejema čustva in odzive staršev, ki starše s svojo strokovnostjo podpira in z njimi sodeluje, se prilagaja in je potrpežljiva. Prav tako mora vzgojiteljica spoštovani sama sebe, se ceniti in se spoštovati v svoji vlogi. Bolj ko si zaupa sama, bolj ji bodo zaupali tudi starši (Kajba, 2018).
22
Ugotovili smo, da so vzgojiteljice pri uvajanju dosledne, se prilagajajo, pomembno je zaupanje in sprejemanje. Prav tako je pomembno zaupanje in sprejemanje tudi staršem.
7.4 Pričakovanja staršev in vzgojiteljev ob uvajanju otrok
Pri petem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo Kakšna so pričakovanja staršev in vzgojiteljic pri uvajanju otrok v vrtec? (R5). Iz odgovorov staršev in vzgojiteljev sem želela izvedeti, kakšna so bila pričakovanja staršev in vzgojiteljev pred uvajanjem, ali so se uresničila.
Najprej predstavljam odgovore vzgojiteljic.
Vzgojiteljice (tabela 6) so dejale, da posebnih pričakovanj pri uvajanju niso imele, saj so vsakič drugačne situacije. Cilj je, da naredijo okolje čim lepše, da so pomirjene in da se spustijo na otrokovo raven, so čim več z njimi, še posebej na blazini, da jih otrok čuti, se prilagajajo otrokovim potrebam, saj nekateri potrebujejo dalj časa, nekateri manj. Ena izmed vzgojiteljic je poudarila tudi to, da nekateri starši precenijo svojega otroka (sam se obuje, sam drži žlico
…). Ena od vzgojiteljic je dejala: »Glede pričakovanj, ki sem jih imela pred uvajanjem, lahko rečem, da so se uresničila. S starši smo se na roditeljskem sestanku dogovorili o uvajanju, kako bo potekalo, in moram reči, da so se teh dogovorov držali«. Zanimivo mi je bilo, ko je ravno ta vzgojiteljica pripravila kotiček za starše, saj imajo tudi oni krizo pri uvajanju. V avli je pripravila razne papirje, nalepke, škarje, lepilo, trakove, staršem pa že na uvodnem sestanku naročila, naj prinesejo fotografije otrok. Ko so prvič pustili otroke za pol ure same v igralnici, so starši za otroke izdelali knjigo o domu.
23 Tabela 7: Pričakovanja staršev
Vsi intervjuvani starši (tabela 7) so se pred uvajanjem spraševali, kako bo njihov otrok v vrtcu, predvsem kako bo s hranjenjem, počitkom, komunikacijo, sodelovanjem in navajanjem na rutino. Večina pričakovanj se je uresničila, edino eden izmed staršev je dejal: »Pričakovala sem, da se bo lažje zjutraj poslovila od mene in da bo manj časa trajal jok ob samem slovesu.« Po besedah vzgojiteljic in staršev vidimo, da so njihova pričakovanja ravno tako v komunikaciji, zaupanju, sodelovanju. Pomembno je, da vzgojitelj s starši vzpostavi kakovostno sodelovanje.
Ključno vlogo v odnosu med starši in vzgojitelji igra zaupanje, saj je le z njim možno vzpostaviti dobro sodelovanje. Odnos mora biti spoštljiv, iskren in odprt znotraj trikotnika vzgojitelj – starši – otrok. Cilj vzgojiteljev in staršev je čim manj stresna vključitev otrok v vrtec, zato je pomembna vzpostavitev sodelovana že pred samim uvajanjem (Benedičič, 2019).
Ugotovili smo, da so najpogostejša pričakovanja vzgojiteljice pri uvajanju otrok prilagajanje otrokom, da slediš in poslušaš tako otroke kot tudi starše. Starše pa predvsem zanima komunikacija in razumevanje z vrstniki, kako se bo otrok vključil v skupino.
Manj joka,
24