SODELOVANJE S STARŠI OB UVAJANJU OTROK V VRTEC DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

SIMONA JAKOB

SODELOVANJE S STARŠI OB UVAJANJU OTROK V VRTEC DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2020

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

SIMONA JAKOB

Mentorica: dr. SANJA BERČNIK, doc.

SODELOVANJE S STARŠI OB UVANJAJU OTROK V VRTEC

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2020

ZAHVALA

»Vzgojitelji v vrtcu se učijo od staršev in starši se učijo od vzgojiteljev.«

Iskrena hvala moji mentorici doc. dr. Sanji Berčnik za vso strokovno pomoč in nasvete pri pisanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi vrtcu Ribnica, še posebej vzgojiteljicam in staršem, ki so si vzeli čas za sodelovanje v raziskavi.

Še posebej bi se rada zahvalila moji družini, še posebej mojemu možu Klemnu ter sinu Jaku, ker so mi stali ob strani tako v času študija kot tudi pri nastajanju diplomskega dela.

Hvala, ker ste me spodbujali!

POVZETEK

Sodelovanje med vrtcem in starši je ključni vidik za uspešno in kakovostno predšolsko vzgojo.

Otrok z vstopom v vrtec zapušča njemu poznano varno zavetje – družino ter se sreča s širšim, njemu še nepoznanim svetom. Uvajanje je stresno obdobje tako za otroka kot tudi starše in vzgojiteljice, zato je pomembno, da dobre temelje sodelovanja med vrtcem in starši gradimo že pred vstopom otroka v vrtec.

V diplomskem delu sem uporabila kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja, katere instrument je bil intervju. Ugotovila sem, da vzgojiteljice in starši prvi stik in komunikacijo vzpostavijo na uvodnem sestanku. Starši menijo, da bi bilo lahko aktivnosti pred uvajanjem več, da bi lahko bolje spoznali življenje in delo v vrtcu. Poleg tega sem ugotovila, da tako vzgojiteljice kot tudi starši poudarek dajo na zaupanje, sodelovanje, prilagajanje že pred uvajanjem med njim. Pomembno se jim zdi tudi to, da v času uvajanja pri otroku ne vnašamo drugih sprememb, kot so odvajanje od dude, odvajanje od plenic, navajanje na svojo sobo itd. vzgojiteljicam je pomembno, da so v času uvajanja čim več časa z otroki na blazini, kjer imajo otroci občutek bližine ter varnosti, staršem pa se zdi pomembno, da se otroci navadijo na rutino, sprejmejo vzgojiteljici in otroke.

KLJUČNE BESEDE:

ABSTRACT

The key for successful and quality preschool education is cooperation between kindergarten and parents. Upon entering the kindergarten, the child leaves the safe shelter known to him - the family, and meets the wider world unknown to him. Introduction to kindergarten is a stressful time for the child as well to the parents and preschool teachers, so it is important that the foundations of cooperation between kindergarten and parents is built before child enters kindergarten.

In my diploma I used causal-non-experimental methodological pedagogical research, I used the interview as the instrument. I found out that the first contact and communication between the preschool teachers and the parents is made in the first introductory meeting. Parents think that there should be more pre-introduction activities, so they would get to know life and work in kindergarten better. I also found out that both the preschool teachers and parents put a lot of emphasis on trust, cooperation and adaptation even before introduction. They both find it important that in the time of introduction to the kindergarten we do not try to enter new things to the child, such as: separation from the pacifier, separation from diapers, citation on their own room, etc. During the introduction the preschool teachers think it is important to spend as much time with the children on the pillow as possible, where the children feel safe and don’t feel alone. But the parents think that the children should get used to the routine and get to know the teachers and the children.

KEY WORDS: k

KAZALO VSEBINE

I UVOD ... 1

II TEORETIČNI DEL ... 2

1. SODELOVANJE S STARŠI ... 2

1.1. Opredelitev sodelovanja s starši ... 2

1.2 Oblike sodelovanja s starši ... 2

1.2.1 Formalne oblike sodelovanja ... 3

1.2.2. Neformalne oblike sodelovanja ... 5

2. UVAJANJE OTROKA V VRTEC ... 7

2.1 Uvajalno obdobje ... 7

2.2 Vloga staršev pri uvajanju otroka v vrtec... 8

2.3 Vloga strokovnih delavcev pri uvajanju otroka v vrtec ... 9

3. PRIPRAVA NA VRTEC ... 10

3.1. Pred vstopom v vrtec... 10

3.2 Pogovor z otrokom o vrtcu ... 10

3.3. Pogovor z osebjem vrtca in obisk vrtca ... 11

3.4. Priprava staršev ... 11

3.5. Kritična obdobja uvajanja v vrtec ... 12

3.6. Načini uvajanja v vrtec ... 13

3.6.1 Dolgotrajno uvajanje ... 13

3.6.2 Srednje dolgo in kratko uvajanje ... 14

III EMPIRIČNI DEL ... 15

4. NAMEN IN CILJI RAZISKAVE ... 15

5. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 15

6. RAZISKOVALNA METODA ... 15

6.1 Opis vzorca ter zbiranje in obdelava podatkov ... 16

7. ANALIZA INTERVJUJEV IN REZULTATI ... 17

7.1 Seznanjanje staršev s potekom uvajanja ... 17

7.2 Potek in način uvajanja ... 19

7.3 Pogled staršev in vzgojiteljev na uvajanje otrok ... 20

7.4 Pričakovanja staršev in vzgojiteljev ob uvajanju otrok ... 22

8. SKLEPNE UGOTOVITVE ... 24

9. VIRI IN LITERATURA ... 26

VI PRILOGE ... 29

KAZALO TABEL

Tabela 1: Aktivnosti pred uvajanjem otrok po mnenju vzgojiteljic ... 17

Tabela 2: Aktivnosti pred uvajanjem po mnenju staršev ... 18

Tabela 3: Čas in potek uvajanja v vrtec ... 19

Tabela 4: Pogled vzgojiteljic na uvajanje... 20

Tabela 5: Pogled staršev na uvajanje ... 21

Tabela 6: Pričakovanja vzgojiteljic ... 22

Tabela 7: Pričakovanja staršev ... 23

1

I UVOD

Pri odnosu med vrtcem in družino je zelo pomembna delitev odgovornosti. Vrtec naj družini nudi storitve, ne sme pa posegati v zasebnost. Spoštovati mora kulturo, identiteto, jezik, svetovni nazor, vrednote, prepričanja, stališča, navade in običaje otrokovih staršev. Starši morajo upoštevati meje svojega soodločanja, ne smejo pa posegati v strokovnost vrtca (Bela knjiga, 1995).

Vsak »prvič« je za posameznika prelomnica v njegovem življenju. Vstop in prilagajanje otroka v vrtec veljata za težko obdobje tako za otroka kot tudi za starše. Mama otroku predstavlja zaščitniški, varen prostor in otrok se mora ločiti od nje, ko prvič vstopi v vrtec.

Tudi sama se bom kmalu srečala z uvajanjem svojega otroka v vrtec, zato me je zanimalo predvsem, kaj je pomembno pri uvajalnem obdobju, kakšna je vloga staršev, vloga vzgojiteljev, na kakšen način poteka uvajanje v vrtec ter kako starši sodelujejo z vzgojitelji. Ker bom v prihodnosti tudi sama enkrat vzgojiteljica in se soočala z uvajanjem, me je zanimalo, kako vidijo uvajanje starši in kako vzgojitelji.

V teoretičnem delu bom opredelila sodelovanje s starši ter oblike sodelovanja s starši, vlogo staršev in vzgojiteljev, pripravo na vrtec, uvajanje otrok. Predstavila bom, kako pomembna je vzpostavitev zaupanja med vzgojitelji in starši za celostni razvoj otroka. Osredinila se bom tudi na načine uvajanja v vrtec ter kritična obdobja za vstop otroka v vrtec.

V empiričnem delu diplomskega dela bom predstavila rezultate o tem, na kakšen način vrtec in strokovni delavci predstavijo in približajo vrtec staršem in otrokom pred uvajanjem. Poleg tega bom predstavila, kako poteka uvajanje v vrtcu Ribnica, kakšen je pogled staršev in kakšen je pogled vzgojiteljev ter njihova pričakovanja glede uvajanja otrok v vrtec.

2

II TEORETIČNI DEL

1. SODELOVANJE S STARŠI

1.1. Opredelitev sodelovanja s starši

Sodelovanje med vrtcem in starši opredeljujemo kot sodelovanje, komunikacija, interakcija, participacija, pravica do informiranosti, soodločanja do sodelovanja, povezovanje, partnerstvo.

Nekateri avtorji opredeljujejo sodelovanje kot vključevanje staršev v življenje in delo vrtca (Berčnik, 2014). Sodelovanje med vrtcem in družino je prisotno že od začetka organiziranega izobraževanja. Izkušnje so pokazale, da je sodelovanje med vzgojiteljicami in starši pomembno na vseh ravneh otrokovega razvoja. Omogoča lažje odkrivanje otrokovih lastnosti (talentov, afinitet do določenih aktivnosti, vedenjskih vzorcev, težav in primanjkljajev na določenih področjih). Velikokrat bi brez sodelovanja staršev bil vzgojno-izobraževalni proces skoraj nemogoč, kar je značilno predvsem pri delu z osebami s posebnimi potrebami, kjer je sodelovanje še toliko bolj pomembno (Ulaga, 2009).

Zahteva po večjem sodelovanju staršev z vrtcem je ena temeljnih lastnosti reformalnih prizadevanj na področju vzgoje in izobraževanja v zadnjih desetletjih v svetu. Starši želijo že doma precej narediti za vzgojo in razvoj otrokovih sposobnosti, kar je eden neizkoriščenih virov, ki jih imamo. Partnerstvo med vrtcem in družino – pomembna je enakovrednost partnerjev; to je tista razsežnost, ki omogoča osebnostni razvoj vsakega posameznika v vzgojno-izobraževalnem procesu tako otroka kot tudi vzgojiteljice in starša (Brusnjak, 2009;

povzeto po Batistič Zorec, 2006)

Sodelovanje med vrtcem in starši je pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje, obenem pa vpliva k dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje. Pri samem odnosu je pomembna delitev odgovornosti. Starši imajo ob upoštevanju strokovne avtonomnosti pravico sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu ter aktivno sodelovati pri vzgojnem delu. Pravica vseh staršev je tudi postopno uvajanje otroka v vrtec in možnost dogovora o načinu vključevanja otroka v vrtec (Kurikulum za vrtce, 1999).

1.2 Oblike sodelovanja s starši

Ločimo različne oblike sodelovanja s starši, kot so marginalna, formalna, neformalna, participatorna in upravljalna oblika sodelovanja. Marginalna oblika sodelovanja je tista, pri kateri ni vloženega truda s strani vrtca za sodelovanje s starši in prav tako ni izdelane jasne politike za sodelovanje vrtca s starši. Formalna oblika sodelovanja zajema roditeljske sestanke,

3

govorilne ure, obiske strokovnega delavca vrtca na otrokovem domu, svet staršev, brošure, publikacije, vrtčevske časopise. Neformalna oblika sodelovanja je predstavljena predvsem kot neformalna srečanja s starši ob prihodu oz. odhodu otrok iz oz. v vrtec. Ta srečanja so čas, ko si lahko starši in strokovni delavci izmenjajo informacije o otroku. Strokovnim delavcem omogočajo opustitev njihovega programa in nudijo možnost staršem, da ostanejo in preživijo nekaj časa v oddelku. Participirana oblika sodelovanja vključuje starše v sam vzgojni proces.

Starši se redno posvetujejo s strokovnimi delavci vrtca in so povabljeni k vključitvi v vzgojni proces. Formalizira se lahko s pomočjo dogovorov s starši. Upravljalna oblika sodelovanja, pri kateri so starši vključeni v različne odločitve (o programu, upravljanju in vodenju situacije, izboru strokovnega osebja, proračunu institucije …) (Zemljarič, 2015; povzeto po OECD, 2011). Znotraj teh širših oblik sodelovanja pa Čuješ (2019) navaja naslednje oblike neposrednega sodelovanja s starši: spoznavni dan, uvajalno obdobje, roditeljski sestanki, pogovorne ure, oblike sodelovanja s starši na nivoju vrtca in oddelkovter vključevanje staršev v neposredno vzgojno delo.

Formalne oblike sodelovanja dopolnjujemo z vzpostavljanjem individualnih in neformalnih oblik sodelovanja, upoštevamo potrebo po vzpostavljanju stikov z vsakim staršem. S strokovnega vidika nas bolj zanimajo neformalne oblike sodelovanja, ki so rezultat potreb in subjektivnih spoznanj vzgojiteljev in staršev in temeljijo na notranji motivaciji (Arh 2014;

povzeto po Kalin, 2009).

1.2.1 Formalne oblike sodelovanja

Formalne oblike sodelovanja s starši so zakonsko določene in predstavljajo pravno možnost, katere namen je zagotoviti staršem dostop do informacij o otoku. Pri tem se vzpostavlja formalna kultura komuniciranja, ki je le okvir, ki omogoča razvoj sodelovanja, kar pa pomeni vzpostavljanje zaupanja med vrtcem in starši (Arh 2014; povzeto po Kalin, 2009).

Svet staršev in svet vrtca

Svet staršev je sestavljen tako, da je v njem predstavnik oddelka vsake skupine, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Svet staršev predlaga nadstandardne programe, daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah, daje mnenje o predlogu programa razvoja vrtca in o letnem delovnem načrtu, daje možnost o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja, voli predstavnike v svet vrtca, opravlja druge naloge v skladu z zakonom (Ulaga, 2009; povzeto po Intihar in Kepec, 2000).

4

Svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat. Svet javnega vrtca oziroma šole imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca, sprejema program razvoja vrtca, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, sprejme letno poročilo o samoevalvaciji vrtca, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 1996, 46. člen).

Roditeljski sestanki

Roditeljski sestanki so namenjeni skupinam staršev določenega oddelka. So oblika sodelovanja s starši, ki so namenjena obravnavni skupnih vprašanj in tematik. Običajno se uporabljajo za posredovanje informacij, ki zanimajo prav vse starše (Ulaga, 2009; povzeto po Intihar in Kepec, 2000). Roditeljski sestanki se najpogosteje organizirajo dvakrat v letu. Prvi roditeljski sestanek je skupna oblika srečanja, kjer so poleg vzgojiteljic prisotni tudi ravnateljica, pomočnica ravnateljice, svetovalna delavka, vodja enote ter voda zdravstveno-higienskega režima in prehrane. Vzgojiteljica staršem predstavi letni delovni načrt in organizacijo dela, ponudi se priložnost izraziti svoja mnenja, ideje ter postaviti morebitna vprašanja. Starši imajo možnost k dopolnitvi letnega delovnega načrta skupine s svojimi predlogi in pobudami (Čuješ, 2019).

Na prvem roditeljskem sestanku vzgojiteljice staršem posredujejo potrebne informacije o življenju in delu v oddelku. Predstavijo organizacijo dela in svoje načrte, pojasnijo pravila oziroma pričakovanja in zahteve ter se dogovorijo glede sodelovanja, želja in pričakovanj staršev (Ulaga, 2009; povzeto po Intihar in Kepec, 2000).

Pogovorne ure

Najbolj pogosta oblika sodelovanja s starši so pogovorne ure. Pri tem je v središču informativni in svetovalni razgovor vsakega otroka posebej. Vedno je potrebno staršem predstaviti otroka kot celovito in ne samo kot intelektualno bitje. Prav tako pa tudi vzgojiteljice pričakujejo in želijo, da jim starši dajo pomembne informacije in posebnosti o otroku, na katere so potem pozorne. Pogovorne ure se po navadi organizirajo enkrat mesečno ob takšni uri, ki staršem odgovarja (Ulaga, 2009; povzeto po Intihar in Kepec, 2000).

Pogovorne ure so vnaprej načrtovane in dogovorjene med vzgojiteljicami in starši. Vzgojitelj se na pogovor pripravi skupaj s pomočnico vzgojiteljice. Skupaj zbirata opažanja o otroku ter na podlagi tega vzgojitelj vodi strokovni pogovor. Vzgojitelj starše seznani o razvojnih

5

značilnostih, počutju otroka, vključevanjem otroka v igro ter obravnava vprašanja o življenju in delu v vrtcu (Čuješ, 2019).

Individualni razgovori ob prihodu in odhodu otroka

Lepičnik - Vodopivec (2012) opisuje sodelovanje kot najbolj priljubljeno obliko formalnega sodelovanja. Starši in vzgojitelji si sproti izmenjujejo informacije ob prihodu in odhodu otrok.

Problem se pojavi, ko vzgojitelji ne morejo biti osredotočeni na starše in otroke. Za otroke si moramo vzeti čas in miren prostor. Takšni pogovori potekajo vsak dan, vendar le o tistem, kar se je tisti dan zgodilo in je pomembno, da starši oziroma vzgojitelji izvedo. Po navadi je to pogovor o počutju otroka, o morebitni poškodbi v vrtcu ali doma, o morebitnih stiskah otroka, ki bi vplivale na otroka (Ulaga, 2009; povzeto po Intihar in Kepec, 2000).

Pisna sporočila

Pisna sporočila so posredna individualna oblika komunikacije med starši in vrtcem. Zapisana so v obliki uradnih dopisov, pa tudi manj v formalnih oblikah, ki so staršem in otrokom blizu.

Vsebina teh sporočil so razna vabila, obvestila, uradna obvestila in pisma (Ulaga, 2009; povzeto po Intihar in Kepec, 2000). Ločimo bolj ali manj formana pisna sporočila. Med prva štejemo uradne dopise, med druga pa razna obvestila, vabila, uradna obvestila in pisma (Lepičnik - Vodopivec, 2012).

Obvestila na oglasni deski za starše

Na oglasni deski za starše so navedene vse glavne aktivnosti in dejavnosti, ki jih otroci in vzgojiteljice počnejo v vrtcu. Tako lahko starši spremljajo dogajanje in potek dela. Poleg tega so na oglasni deski tudi informacije v zvezi z vrtcem: pravice otrok in staršev, vabila na različna srečanja, jedilniki … (Ulaga, 2009; povzeto po Intihar in Kepec, 2000).

1.2.2. Neformalne oblike sodelovanja

Namenjene so predvsem vzpostavljanju sproščenih in iskrenih odnosov ter konkretnemu spoznavanju staršev z življenjem njihovih otrok v vrtcu. Različne delavnice, praznovanja, razstave in vključevanje staršev v vzgojne aktivnosti, ki jih izvajajo otroci s pomočjo vzgojiteljice, so v veliki meri odvisni od ustvarjalnosti tistega, ki jih organizira (Ulaga, 2009;

povzeto po Intihar in Kepec, 2000).

6 Delavnice

Lepičnik - Vodopivec (2012) meni, da so starši navadno le udeleženci, lahko pa dajo tudi pobudo za razne delavnice in projekte v sklopu vrtca. Ideje, predloge in želje največkrat podajo preko formalnih in neformalnih oblik sodelovanja, vzgojitelj pa mora biti avtonomen, jih zaznati, upoštevati in se o njih pogovoriti s strokovnimi delavci. Vzgojiteljice organizirajo različne dejavnosti, kjer se tako starši kot otroci naučijo novih spretnosti. Delavnice lahko vodi vzgojitelj, zunanji sodelavec ali starši (Ulaga, 2009; povzeto po Intihar in Kepec, 2000).

Izleti in pikniki

Izlete organizirajo vzgojiteljice tako v bližnji kot širši okolici. Na nekatere se lahko odpravijo peš ali pa z avtobusom na izbrani kraj, ki ga izberejo starši in vzgojitelji. Cilji izletov so sprostitev, medsebojno spoznavanje in druženje izven vrtčevskega vsakdana (Ulaga, 2009;

povzeto po Intihar in Kepec, 2000). Piknike po navadi organizirajo skupine skupaj s starši ob koncu šolskega leta ali pa ob različnih letnih časih (kostanjev piknik). Pri tem je potrebno tesno sodelovanje s starši, saj ima vsak svojo dolžnost/nalogo. Pikniki so vedno zanimivi, ker se ga lahko udeležijo pravi vsi družinski člani in zajema zbirko zanimivih dejavnosti v naravi (Ulaga, 2009; povzeto po Intihar in Kepec, 2000). Odvijajo se v sproščenem okolju, v katerem se starši in vzgojitelji spoznavajo in družijo. Piknika se lahko udeleži več družinskih članov, ki lahko pomagajo pri odvijanju različnih dejavnosti na prostem (ples, športi, zabavne igre). Straši se velikokrat odločijo za kostanjev piknik, igre brez meja, izlet na bližnji hrib (Lepičnik - Vodopivec, 2012).

Spoznavni dan in uvajalno obdobje

Med neformalne oblike sodelovanja lahko prištejemo tudi spoznavni dan, ki je namenjen spoznavanju novega okolja, v katerega bo otrok vključen, spoznavanju vrstnikov in strokovnih delavcev. Starši lahko postavijo morebitna vprašanja in dileme. Na prvem spoznavnem dnevu starši dobijo vpogled v način življenja v vrtcu. Na ta dan otroci in starši spoznajo igralnico in vzgojiteljice, saj je uvajalno obdobje, ki sledi vpisu v vrtec, eno najtežjih obdobij za starše in otroke. Otroci se takrat najverjetneje prvič srečajo z velikim javnim prostorom in nevede postanejo del drugačnega sistema. Soočati se morajo s številnimi okoliščinami, ki so drugačne od domačih, se navaditi tudi na hrano, počitek, vrstnike, predvsem pa na rutino in dve novi osebi, vzgojiteljici. Za uvajanje si je potrebno vzeti dovolj časa, saj otroku tuje in neznano okolje vzbuja strah, ki ga more prebroditi skupaj s starši in vzgojiteljicami (Čuješ, 2019).

7

2

UVAJANJE OTROKA V VRTEC

2.1 Uvajalno obdobje

Pri načrtovanju in izvedbi vzgojne dimenzije dela v vrtcu je potrebno upoštevati specifično konfliktnost, povezano z otrokovim prvim izstopom iz družine v širše družbeno okolje. Otroku moramo omogočiti vzpostavitev ustreznih odnosov med družino in vrtcem. Odnos med vzgojiteljicami in starši je predpogoj za vzpostavitev pedagoške avtoritete oz. možnosti vzgajanja in izobraževanja izven družinskega okolja. Ustrezno komunikacijo s starši lahko vzgojiteljica pospeši že z upoštevanjem načela o postopnem uvajanju otroka v vrtec ter z rednim sodelovanjem. Za vzgojiteljico pa je ključnega pomena, da upošteva pomen identifikacijskih mehanizmov v zgodnjem otroštvu. Mlajšim otrokom prehod v vrtec povzroča velike čustvene probleme, saj še niso realizirali procesa ločitve od matere. V tem primeru lahko vzgojiteljica kot nadomestni objekt zamenja mamo, če otroku nudi čustveno stabilno in toplo okolje (Marjanovič Umek, 2001).

Obdobje vstopa otroka v vrtec je tako za otroka kot tudi za starše zelo čustveno zahteven dogodek. To, kako bo otrok sprejel vrtec in se navadil na nove osebe, je v veliki meri odvisno tudi od staršev. Vrtci ravno zaradi tega namenjajo veliko pozornosti staršem ter z različnimi dejavnostmi poskrbijo, da starši že pred uvajanjem dobro spoznajo vrtec, organizacijo življenja in dela v oddelku (na kakšen način poteka igra, usmerjene dejavnosti, hranjenje, počitek, nega

…), strokovne delavke ter skušajo vzpostaviti odnos zaupanja do vrtca. Če so starši pripravljeni sprejeti vrtec za nekaj koristnega in pozitivnega, bodo tudi otroci lažje sprejeli to spremembo v življenju (Sigulin, 2012).

Uvajalno obdobje v vzgojno-izobraževalnem obdobju je tako za starše kot tudi za otroke različno dolgo obdobje, ko se dejansko privadijo na dnevno rutino vrtca. Tudi načelo upoštevanja različnost po Kurikulumu za vrtce (1999) kot nacionalnem dokumentu opisuje upoštevanje individualnih razlik v razvoju in učenju otrok. Veliko otrok se pred vstopom v vrtec sploh ne sooča z ločitvijo od družine in njihov strah pred neznanim je popolnoma naraven. Zato lahko rečemo, da je del navezanosti na starše v sorazmerno kratkem času prenesti na strokovne delavce v vrtcu za otroka zelo zahteven proces. Za otroke je pomembno, da se znajo spopasti s spremembami, ki jih narekuje življenje v vrtcu, na starših, vzgojiteljicah pa je, da jim pomagamo po svojih najboljših močeh. Veliko pomaga že mamina ali očetova prijazna in topla beseda, ki jo namenita vzgojiteljici, preden oddasta svojega otroka, tako lahko otrok začuti, da odhaja v varne roke, vrednim zaupanja. Za vzgojiteljice je pomembno, da razumejo tudi stiske in strahove staršev, še posebej tistih, ki se z uvajanjem srečujejo prvič. Včasih bodo potrebovali

8

kakšen iskren nasmeh, prijazno besedo, morda pa bodo veseli tudi kakšnega strokovnega gradiva. Poleg tega moramo starše opozoriti, da kljub vsemu predolgo uvajanje ob njihovi prisotnosti ni priporočljivo, saj si bo otrok lahko razlagal, da bosta mamica in očka vedno ostala z njim v vrtcu. Otrokom je treba povedati, da so starši v službi, medtem ko so on in njegovi prijatelji v vrtcu. Mnogi starši se pri oddaji otroka vzgojiteljici slabo počutijo, še posebej, če se otrok upira in joka, ko zagleda vzgojiteljico. Starši velikokrat te občutke prenašajo na svoje otroke, zato je zelo pomemben čas, ko bodo starši pričeli zaupati vzgojiteljicam in se zavedati, da otroka puščajo v varnem okolju. Otroku v prvih dneh pomagajo tudi domače igrače, saj imajo vonj po domu in na ta način otroku predstavljajo trdno vez z njim. (Kostanjšek, 2018).

Odločitev staršev o vpisu otroka v vrtec je pomembna prelomnica za družino. Otrok bo zapustil znano družinsko okolje, v katerem so ves čas za njega skrbeli starši. Večina otrok je v vrtec prvič vključena takoj, ko mama konča s porodniškim dopustom oz. s pričetkom novega šolskega leta. Starši imajo čas, da razmislijo o varstvu in pripravi otroka na novo obdobje v življenju. Za pozitivno pripravo na vstop v vrtec je pomembno, da starši premagajo strahove v povezavi z vključitvijo otroka v vrtec. V knjižnicah in na spletu lahko starši pridobijo veliko literature o uvajanju. Nekatere ustanove nudijo staršem tudi predavanja, delavnice in sestanke, s katerimi se starši seznanijo z vrtcem. Vzgojiteljica na prvem razgovoru s starši pridobi nekaj informacij o posamezni družini, starši pa o vzgojiteljicah. V vrtcu veljajo določena pravila in dogovori, ki otrokom niso poznana ali jim tudi niso všeč. Zato je pomembno, da starši v domačem okolju uvedejo nekatere ključne elemente, da bo za otroka potem lažje. Kadar mamice otroke še dojijo, je priporočljivo, da že nekaj tednov pred uvajanjem prilagodijo dojenje tako, da otrok v vrtcu ne bo imel težav. Za otroke je pred uvajanjem priporočljivo, da se ga občasno prepusti v varstvo domačim ali znancem. Otrok je tako soočen z ločitvijo od staršev (Benedičič, 2019).

2.2 Vloga staršev pri uvajanju otroka v vrtec

Družina je osnovna celica družbe in prvo ter najpomembnejše okolje za otroka. Otrok se najprej razvija v odnosu do staršev in med njima. V družini se otrok socializira, kultivira in individualizira, ob ljubečih starših pa se razvija optimalno. S pomočjo izkušenj v zgodnjem otroštvu otrok gradi lasten psihični aparat in svojo osebnostno strukturo. Tako lahko rečemo, da se temelji postavijo v družini, vzgojiteljice pa se te temelje spoštujemo, jih sprejmemo in iz tega gradimo na vsakem otroku posebej. Že kmalu po rojstvu se začne razvijati navezanost, ki je za otroka zelo pomembna, saj predstavlja trajen in intimen čustveni odnos. Tako kot starši omogočajo otroku varno okolje, mu omogočajo tudi samostojnost, da se lahko v varnem okolju

9

oddalji in se vrne, zato morajo tudi starši zaupati vrtcu. Za starše je to zelo težka naloga, saj morata otroka prepustiti novemu okolju in novim osebam (Čuješ, 2019).

Priprava na vrtec naj se začne že v družini. Otroku je potrebno pojasniti, zakaj mora v vrtec ter mu ga predstaviti kot nekaj pozitivnega, koristnega. Starši naj otroku pripovedujejo o življenju v vrtcu, si skupaj ogledajo vrtec. Otroku morajo povedati, da ga bodo vedno prišli iskat. Pri tem morajo biti previdni, da se svojih obljub držijo. Otroci točno vedo, kaj jim starši obljubijo in tako lahko zgubijo zaupanje, če ne pridejo ob dogovorjenem času. Starši naj si pripravijo pomirjajoč obred za slovo, ki bo otroku pomagal, da se bo lažje navadil na slovo. Pomembno je, da starši predajo otroka v naročje vzgojiteljice in ne obratno (Sorko, 2004).

2.3 Vloga strokovnih delavcev pri uvajanju otroka v vrtec

Vzgojiteljice v prvih dneh ne prevzamejo celotne vloge, saj je skrb prepuščena staršem, ki uvajajo. To ne pomeni, da je vzgojiteljicam vseeno, vendar se zavedajo, da je za ustvarjanje odnosa potreben čas (Varjačič – Rajko, 2007).

Otroku pri uvajanju pomagajo razne aktivnosti, ki pripomorejo, da prebrodijo krizo.. Otrok ob prihodu v vrtec označi s simbolom, da je prisoten v vrtcu, otrok »poleti« vzgojiteljici v objem ter na ta način vzgojiteljica sporoča, da se veseli otrokovega prihoda. Pomembno je, da vzgojiteljica otrokom ponudi niz različnih igrač, še posebej nestrukturiran material, škatle, viseče igrače, plastične žoge, pesek, vodo, glino, plastelin, kar je otrokom blizu in zanimivo, da pritegne njihovo pozornost. Otrokom se vzgojiteljica približa tudi s pomočjo lutke, s katero lahko komuniciramo, saj otrok lutki zaupa. Vzgojiteljica izvaja dejavnosti, ki pripomorejo k razvoju otrokovega občutka varnosti in ga pomirjajo (prstne igre, branje pravljic, stalno mesto pri hranjenju in počitku) (Izda, 2011; povzeto po Cugmas, 2010)

Vzgojiteljica mora že v uvajalnem obdobju začeti s starši graditi partnerski odnos. Pridobiti si mora zaupanje družine, spoznati njihove običaje in navade ter sprejeti vsakega posameznika.

Najprej začne vzgojiteljica na nevsiljiv in profesionalen način spoznavati značilnosti otroka, njegov karakter ter spozna njegova močna in šibka področja. Prav zato je medsebojno sodelovanje vzgojiteljice s starši ključno za celostni in optimalni razvoj otrok. Z odprto in primerno komunikacijo bomo spoznali otrokove značilnosti in posebnosti (Čuješ, 2019;

povzeto po Lepičnik - Vodopivec, 1996).

10

3. PRIPRAVA NA VRTEC

3.1. Pred vstopom v vrtec

Vstop v vrtec je za otroka zelo pomemben življenjski korak in dogodek, na katerega otroci različni reagirajo. Nekateri se na nove okoliščine zelo hitro prilagodijo, nekateri pa potrebujejo dlje časa (Žibert, 2003/04).

Na vrtec se morajo pripraviti tako otroci kot tudi starši, saj bo to za njih nova izkušnja.

Pomembno je, da so na nove okoliščine pripravljeni. Ravno s pomočjo priprav imajo otroci in starši možnost miselno in čustveno predelati izzive novih okoliščin ter jih »udomačiti«. Pri uvajanju v prvo starostno obdobje obstajajo določene posebnosti glede na to, da psihični procesi pri enoletnih otrocih potekajo pretežno na nezavedni in čustveni ravni. Pogovor z otrokom je smiseln kljub temu, da ne bomo dosegli takega odziva kot pri pogovoru s triletnikom. Otrok pri pogovoru sprejema in dojema ton, ki ga starši uporabljajo in to že vpliva na vzajemnost take priprave. Največkrat so mame tiste, ki z otrokom preživijo največ časa, zato jim ni lahko predati otroka v »tuje« roke in se ločiti od otroka. Zato je dobro, da je priprava sproščena in ni nujno, da je sistematična. S pripravami lahko začnemo že mesec ali dva pred uvajanjem v vrtec (Varjačič - Rajko, 2007).

3.2 Pogovor z otrokom o vrtcu

Otrok je zelo čustveno bitje in aktivni udeleženec v vzgojnem procesu, saj zbira informacije iz svoje okolice skladno s svojim razvojem in njegovimi značilnostmi. Otrok spoznava zakonitosti narave in družbe, ki ga obdaja, razvija svoje sposobnosti in radovednost. Z izražanjem svojih potreb zahteva od staršev in vzgojiteljev njihovo nenehno aktivnost, povezano z zadovoljevanjem, in pomoč pri zadovoljevanju njegovih potreb (Lepičnik - Vodopivec, 1996).

Z otrokom druge starostne skupine se pogovorimo o tem, kaj vrtec je, kakšno je življenje v vrtcu, zakaj otroci hodijo v vrtec. Če otrok sodeluje v pogovoru, potem se lahko spustimo na njegovo domišljijsko razmišljanje o življenju in delu v vrtcu. Otrok si bo tako s pomočjo starejših morda ustvaril svoje predstave o vrtcu. V pogovor lahko vključimo tudi čustvena vprašanja. Otrokom povemo, da se bo v vrtcu igral tudi z drugimi otroki, ki jih bo postopoma spoznaval. Ko bo v vrtcu, bo manj časa preživel s starši in to mu tudi povemo. Otrokova negativna mnenja obravnavamo resno in se o njih pogovorimo. Tudi če otroku ni do pogovora o vrtcu, se je potrebno pogovoriti, ampak pri tem ne bodimo vsiljivi (Varjačič - Rajko, 2007).

S pomočjo domišljije in spontanosti si lahko izmislimo igre, v katerih nastopa vrtec in v katerih preigravamo nekatere situacije iz vrtca. Otrok je otrok, mama vzgojiteljica, oče hišnik, sestra

11

kuharica in tako odigrate igro vlog. Iz kartonaste škatle lahko izdelate vrtec ter uporabite različne figurice za igro. Ko obiščete vrtec, lahko fotografirate igralnico in jo doma postavite na vidno mesto (Varjačič - Rajko, 2007).

3.3. Pogovor z osebjem vrtca in obisk vrtca

Že pred uvajanjem v vrtec se lahko srečamo z vodjo vrtca, vzgojiteljico, pomočnico vzgojiteljice ter drugimi strokovnimi delavci. Nekateri imajo prakso, da v vrtec povabijo na razgovor, lahko pa za srečanje zaprosijo tudi starši sami. Strokovni delavci podajo bistvene informacije o vrtcu. Starši si vrtec ogledajo, povedo kaj o svojem otroku in morebitnih dilemah ter prosijo za kakšen nasvet. Večina vrtcev po končanem vpisu otroka v vrtec pripravijo sestanke za starše, na katerih predstavijo program vrtca ter odgovarjajo na zastavljena vprašanja. Nekateri vrtci se poslužujejo tudi predavanj na temo uvajanja v vrtec, skoraj vsi vrtci pa organizirajo skupni sestanek za starše na novo vpisanih otrok. Za vzajemno sodelovanje pa se je potrebno pogovoriti z vzgojitelji, ki bodo v neposrednem stiku z otrokom. Pred uvajanjem se je potrebno pogovoriti o okvirnem času uvajanja; prisotnosti staršev v skupini; kdaj in kako se boste poslavljali od otroka ter kaj boste počeli, ko boste uvajali otroka. Vzgojiteljici morate seznaniti tudi z otrokovimi izkušnjami z vrtci; odzivih na občasne ločitve od staršev; otrokovih izkušnjah z drugimi otroki in odraslimi; otrokovih potrebah; temperamentu in karakterju;

najljubših igračah in igrah; navadah spanja, hranjena, odvajanja ter boleznih in obolevanjih (Varjačič - Rajko, 2007).

Otroci pogosto zbolevajo kmalu po vstopu v vrtec, saj za njih to predstavlja zelo stresno situacijo. Vse te spremembe prispevajo k oslabitvi imunskega sistema. Pomembno je, da starše sprotno seznanjamo in rešujemo težave. Strokovni delavci naj staršem priporočajo vrtec, saj je za otrokov razvoj izjemnega pomena (Ambrož, 2005).

Za obisk vrtca se je potrebno dogovoriti z vzgojiteljico. Otrok se bo spoznal z vzgojiteljico, si ogledal garderobo, igralnico, stranišče, igrišče ter opazoval, kaj se v vrtcu dogaja. Vzgojiteljica se bo s tem srečanjem lažje pripravila na prihod otroka, saj ga bo že malo spoznala. Nekateri vrtci nudijo otrokom tudi uporabo igrišča, kjer se otrok lahko igra in s tem spoznava vrtec. Pri tem je dobro, da o tem obvestimo osebje vrtca (Varjačič - Rajko, 2007).

3.4. Priprava staršev

Pred uvajanjem in med njim ni priporočljivo, da bi pri otroku želeli doseči hitre razvojne premike, saj bo zaradi novih okoliščin lahko manj energije vlagal v napredek, več pa v prilagajanje. Potrebno je razmisliti o prekinitvi dojenja; hitrega prehoda na drugačno vrsto

12

hrane; odvajanj od dude in stekleničk; selitve otroka v svojo sobo; odvajanje od plenic … starši so mnenja, da morajo otroci čim hitreje opustiti te navade, vendar to ni pravilno. Za opustitev teh navad si vzemimo več časa. Na uvajanje otrok vplivajo tudi druge spremembe, ki se lahko dogajajo v družini (selitev, izguba bližnje osebe, hujša finančna stiska, konflikti med partnerjema, izguba službe, rojstvo otrok). Če je mogoče, se poskušamo v času uvajanja izogniti stresnim dejavnikom ali premislimo o kasnejšem uvajanju v vrtec. Velika sprememba za otroka je nov družinski član, saj za starejšega otroka predstavlja veselje, obenem tudi skrb. Starejši otrok ni več v središču pozornosti, zato dobi občutek, da je zapuščen, če mora v vrtec. Tudi za starše je potrebna priprava, saj se morata navaditi na spremenjen družinski ritem. Veliko je usklajevanja, dogovorov o novih obveznostih, zato je zaželeno, da sta vlogi mame in očeta čimbolj jasni. Prav tako je pomembno, da o uvajanju otrok povemo v službi in sodelavcem o morebitnih izhodih in odsotnosti od dela. Očetje lahko takrat koristijo porodniški dopust (Varjačič - Rajko, 2007).

3.5. Kritična obdobja uvajanja v vrtec

Raziskave (Izda, 2011) so pokazale, da se reakcije otrok ob ločitvah staršev razlikujejo po starosti, značaju, osebnih izkušnjah ter okolja. Ločitev od mame je manj tvegana med tretjim in petim letom kot pa prej, saj otrok ne živi izključno v sedanjosti in si že nekako predstavlja, da se bo mama vrnila, medtem ko mlajši otroci tega niso sposobni. Pomembno je, da se med vzgojiteljicami in starši že pred uvajanjem vzpostavi zaupljiv partnerski odnos. Vzgojitelj naj pridobi nekaj informacij o otroku in staršem že vnaprej predstavi postopek uvajanja ter morebitne reakcije otrok pri uvajanju. Otrok bo potreboval nekaj dni ali tednov, da se bo navadil na novo osebo, v tem obdobju pa hrepeni po mami, ki je ni poleg njega. Na uvodnem razgovoru s starši naj vzgojitelj pridobi čim več informacij:

- o otrokovih navadah, bioritmu, posebnostih, osebah in predmetih, ki jih ima rad;

- staršem se predstavi potek uvajanja;

- zaželeno je, da ima s seboj ljubkovalno igračo (ninico, dudo, stekleničko …), saj imajo te izrazito relacijsko vrednost;

- starše se opozori, da bodo otroci morda jokali, ko se bodo vrnili po otroka, saj otroku ponovni stik z mamo prikliče, da je bil »zapuščen«;

- staršem se pove, da je ločitev od matere in čustveno prilagajanje na novo okolje za otroka zelo stresno in posledično padec odpornosti ter večje obolelosti otroka (Izda, 2011;

povzeto po Nikolić, 1982).

13

Prvo kritično obdobje je obdobje, ko se začne otrok bati tujih oseb (okrog osmega meseca).

Otrok pri tej starosti še ne more v vrtec, lahko pa se kasneje znova prične bati tujcev. Drugo kritično obdobje se pojavi okrog enega leta in treh mesecev, ko začne otrok uporabljati besedo

»ne« in se upirati tistemu, kar želijo starši. Pri letu in pol je čas za otrokov odhod v vrtec otežen zaradi strahu pred ločitvijo. Pri uvajanju se ne bo ločil od staršev, kar ne pomeni, da je plašen.

Obdobje enega leta je najbolj primeren za vstop otroka v vrtec, vendar moramo upoštevati, da se vseeno pojavi separacijska tesnoba pri letu in pol. Takrat otroci tudi največkrat obolevajo, kar velikokrat pripisujemo izpostavljanjem mikrobom, ki jih otrok ni vajen. (Varjačič - Rajko, 2007).

3.6. Načini uvajanja v vrtec

Uvajanje v vrtec mora potekati postopno. Kljub temu, da je lahko otrokov prvi odziv na vrtec pozitiven, naj ga starši ne bi dlje časa puščali samega. Majhen otrok mora postopoma premagati strah (Demšar, 2001)

Vsak vrtec ima svoja določena pravila uvajanja. Nekateri imajo zelo jasne poglede na uvajanje in jih priporočajo staršem, nekateri vrtci pa imajo uvajanje celo obvezno. Zavest o pomembnosti uvajalnega obdobja je vsekakor v zadnjih desetletjih izjemno zrasla. Vrtci so praviloma prilagodljivi in se s starši dogovorijo o načinu uvajanja, ki bo za njih najbolj optimalen. Z vzgojiteljico se starši pogovorijo o tem, kako oddajo otroka, kdaj in za koliko časa ga bodo prvič pustili same. (Varjačič - Rajko, 2007).

3.6.1 Dolgotrajno uvajanje

Uvajanje traja od treh tednov do enega meseca ali še dlje. Starši, ki otroka uvajajo, so prvi teden več čas prisotni v igralnici in skrbijo za svojega otroka ter se po možnosti vključijo v dejavnosti.

V tem času naj bi starši čim več časa posvetili svojemu otroku, če otrok pokaže to potrebo.

Starši so z otrokom v skupini le do kosila, lahko tudi dlje, če si to želijo. V drugem tednu sta v skupini dlje časa. Prvi dan drugega tedna so starši prisotni ves čas, saj so otroci bolj občutljivi po skupaj preživetem vikendu. Naslednji dan lahko starši odidejo za kratek čas na sprehod ali kavo. Vsak naslednji dan lahko starši svojo odsotnost podaljšujejo, otroci pa v drugem tednu poskusijo tudi zaspati, seveda s pomočjo staršev. Če otrok zaspi ob prisotnosti staršev, je pomembno, da se tudi zbudi ob njih, saj je otrok takrat občutljiv in regresiven, zato ob sebi potrebuje osebo, ki ji povsem zaupa. V tretjem tednu starši z otrokom preživijo le del jutranjega časa. V skupini je manj aktiven in se ne posveča toliko svojemu otroku, če za otroka to ni problem. Otroka lahko v tretjem tednu vzamejo iz vrtca še pred kosilom, lahko ga pustijo spati, vendar brez pomoči staršev. Četrti teden lahko poskusijo z običajnim prihodom in odhodom,

14

ali pa smo v skupini za nekaj časa. Ko se starši odločijo, da ne bodo več v skupini, se morajo tega tudi držati (Varjačič - Rajko, 2007).

3.6.2 Srednje dolgo in kratko uvajanje

Srednje dolgo uvajanje traja od enega do dveh tednov. Uvajanje poteka podobno kot pri dolgotrajnem uvajanju, le da koraki potekajo hitreje (Varjačič - Rajko, 2007).

Kratko uvajanje traja od enega dneva do nekaj dni. Starši so lahko prisotni ves čas ali krajše obdobje. Priporočljivo je, da so starši v skupini stalno prisotni vsaj prvi dan, da se tudi sami seznanijo z rutino skupine in okoljem, v katerem bo otrok. Kasneje je potrebno čas skrajševati, da se otroci postopoma navadijo ostati brez staršev (Varjačič - Rajko, 2007).

15

III EMPIRIČNI DEL

4. NAMEN IN CILJI RAZISKAVE

Otroci se z vstopom v vrtec prvič srečajo z novim okoljem, v katerem bodo brez staršev, zato je to za njih velika prelomna točka. Ob otroku so sedaj njemu nove osebe vzgojiteljice ter vrstniki. Pomembno je, da se otrok počuti sprejetega in varnega in da rad prihaja v vrtec. Starši ob vstopu otroka v vrtec prevzemajo veliko odgovornost za zgodnji razvoj otroka. Pri tem se spreminjajo njihova pričakovanja glede ustanove, kateri bodo zaupali otroka. Med seboj primerjajo različne oblike varstva, se pogovarjajo z drugimi starši, prebirajo strokovne članke in zbirajo informacije o posamezni ustanovi. Poleg pogovora in medsebojnega zaupanja med vzgojiteljicami in starši je dobra komunikacija temelj za sprejetje vsakega otroka takšnega, kot je (Vižintin, Valenčič in Čeh Svetina, 2006). Cilji mojega diplomskega dela so ugotoviti, kakšen je pogled vzgojiteljic in staršev na uvajanje otrok v vrtec, kako poteka uvajanje v vrtcu Ribnica in kakšno je sodelovanje staršev z vzgojiteljicami.

5. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

V skladu s cilji sem si zastavila naslednje raziskovalna vprašanja:

R1 Kako, na kakšen način vzgojiteljice seznanijo starše z uvajanjem v vrtec?

R2 Kako, na kakšen način poteka uvajanje otrok v vrtec?

R3 Kakšen je pogled staršev na uvajanje otrok v vrtec?

R4 Kakšen je pogled vzgojiteljic na uvajanje otrok v vrtec?

R5 Kakšna so pričakovanja staršev in vzgojiteljic pri uvajanju otrok v vrtec?

6. RAZISKOVALNA METODA

Empirični del diplomskega dela vsebuje kvalitativno raziskovalno tehniko, in sicer pol- strukturirani intervju, sestavljen iz 7 vprašanj za vzgojiteljice in 6 vprašanj za starše, ki so vezana predvsem na načine, kako vrtec in vzgojiteljice seznanijo starše z uvajanjem, kako poteka uvajanje otrok v vrtec, kakšen je pogled staršev in vzgojiteljev ter kakšna so pričakovanja staršev in vzgojiteljev. Intervjuvala sem tri vzgojiteljice iz vrtca Ribnica ter tri starše, ki so uvajali otroke v vrtec Ribnica. Uporabila sem deskriptivno in kavzalno- neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja, ki sem jo sem opisala ter analizirala ugotovitve.

16

Pol-strukturiran intervju sem sestavila iz okvirnih vprašanj in podvprašanj. Intervju je vseboval 7 vprašanj za vzgojiteljice, od tega 2 podvprašanja ter 6 vprašanj za starše, od tega 4 podvprašanj. Z vzgojiteljicami je intervju potekal pri njihovem posrednem delu, torej v pedagoški sobi, s starši pa je intervju potekal po dogovoru.

6.1 Opis vzorca ter zbiranje in obdelava podatkov

Intervjuje sem izvedla v vrtcu Ribnica, in sicer s tremi vzgojiteljicami (delovne dobe: 36 let, 11 let ter 2 leti) ter tremi starši (starosti: 31 let, 23 let in 28 let) S pomočjo odgovorov sem zbrala bistvene podatke raziskave. Intervjuji so potekali približno 14 dni, od tega sem v enem tednu intervjuvala 3 vzgojiteljice in v drugem tednu 3 starše. Posamezen intervju je trajal od pol ure do ene ure. Nato sem med seboj primerjala ponavljajoče se odgovore in jih uredila pomočjo računalniškega programa Microsoft Office.

17

7. ANALIZA INTERVJUJEV IN REZULTATI

7.1 Seznanjanje staršev s potekom uvajanja

Pri prvem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo Kako, na kakšen način vzgojiteljice seznanijo starše z uvajanjem v vrtec (R1). Iz odgovorov vzgojiteljic in staršev sem želela izvedeti, ali pripravijo kakšne posebne aktivnosti (govorilne ure, roditeljski sestanek, dan odprtih vrat …) Odgovore vzgojiteljic in staršev predstavljam ločeno, saj so navajali različne aktivnosti. Najprej predstavljam odgovore vzgojiteljic.

Vse tri intervjuvane vzgojiteljice (tabela 1) so odgovorile, da organizirajo roditeljski sestanek s starši pred uvajanjem otrok v vrtec, kjer se predstavijo, se dogovorijo o urniku in načinu uvajanja ter povedo posebnosti otrok. Ena od vzgojiteljic je povedala, da so na sestanku po navadi tudi svetovalna delavka, staršem razdelijo brošure in zgibanke. Dejala je tudi, da starše otrok novincev, ki se uvajajo v stalno skupino, pokličejo po telefonu in se dogovorijo za individualne pogovore. Le ena od vzgojiteljic je povedala, da so imeli v vrtcu v letu 2017 dan odprtih vrat vrtca. Sodelovanje med vrtcem in starši se začne že s prvim telefonskim pogovorom oziroma vabilom na roditeljski sestanek. Še pred tem pa so starši v stiku z vrtcem že ob vpisu otroka v vrtec ali ko pridobivajo informacije o njem. Starši se preko publikacij in brošur ter zgibank seznanijo s programi vrtca, nato sledi obisk vrtca z otrokom. Starši in otroci se spoznajo z vzgojiteljicami skupine, v katero bo otrok vključen. Tako za starše kot tudi za otroke je prvo srečanje ključnega pomena (Rakovič, 2004).

Tabela 1: Aktivnosti pred uvajanjem otrok po mnenju vzgojiteljic Telefonski

pogovor

Zgibanka in

brošure Roditeljski sestanek

Govorilne ure Dan odprtih vrat

Vzgojiteljica 1 X X X

Vzgojiteljica 2 X X X X

Vzgojiteljica 3 X

18

V nadaljevanju so predstavljene aktivnosti po mnenju staršev.

Tudi vsi intervjuvani starši (tabela 2) so odgovorili, da so se že pred uvajanjem otrok z vzgojiteljicami pogovorili o vrtcu in se udeležili uvodnega srečanja – roditeljskega sestanka z vzgojiteljicami ob začetku uvajanja. Nekateri spoznajo življenje vrtca preko starejših sestric in bratcev, ko jih gredo iskat skupaj s starši. Ena izmed mamic, ki živi v bližini vrtca, je dejala:

»Večkrat sva se s hčerko odpravili na sprehod mimo vrtca, saj živimo zelo blizu, kjer sva potem opazovali otroke, ki so se igrali na igrišču.« Prav ta mamica se je s hčerko udeležila tudi dneva odprtih vrat vrtca, ki je bil organiziran ravno tisto leto, ko je uvajala v vrtec. Sodelovanje med vzgojiteljicami in starši je izredno pomembno za kakovostno delo in življenje v vrtcu. Uspešno sodelovanje temeljni na odkritem, spoštljivem in zaupljivem odnosu. Prvi stik med starši in vzgojitelji so ravno individualni uvodni razgovori. Na tem sestanku je priporočljivo, da sta prisotni tako vzgojiteljica kot tudi pomočnica ter oba starša, brez otrok, saj bo takrat pogovor najbolj konstruktiven (Vrhovnik, 2018; povzeto po Lepičnik - Vodopivec, 1996).

Iz odgovorov lahko razberemo, da se zdi tako staršem kot vzgojiteljicam prvo srečanje s starši pomembno, saj se na njem dogovorijo o poteku uvajanja. Poleg tega je staršem pomembno, da otroka že vnaprej pripravijo na vrtec s pogovorom, sprehodom mimo vrtca, igro na vrtčevskem igrišču, vzgojiteljicam pa so pomembne tudi pogovorne ure ali telefonski pogovor s starši. Ena izmed vzgojiteljic je izpostavila tudi anketni list »Kaj želite vedeti o meni«, ki ga izpolnijo starši in vsebuje vprašanja o otroku (kaj rad jem, kaj rad počnem, kako zaspim …).

Ugotovili smo, da vzgojiteljice starše z uvajanjem najpogosteje seznanijo na uvodnem roditeljskem sestanku in govorilnih urah. Starši pa otroke seznanijo o vrtcu preko pogovora.

Pogovor o vrtcu

Sprehod mimo vrtca

Spoznavanje vrtca preko starejših sestric/bratcev

Roditeljski sestanek

Govorilne ure

Dan odprtih vrat

Starš 1 X X X X

Starš 2 X X

Starš 3 X X X

Tabela 2: Aktivnosti pred uvajanjem po mnenju staršev

19

7.2 Potek in način uvajanja

Pri drugem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo Kako, na kakšen način poteka uvajanje otrok v vrtec? (R2) Iz odgovorov vzgojiteljic in staršev sem želela izvedeti, kako poteka uvajanje ter koliko časa traja uvajalno obdobje

Tabela 3: Čas in potek uvajanje v vrtec

ČAS POTEK

Dolgotrajno Srednje dolgo

Kratko uvajanje

Manjše težave

Prilagajanje otrokom in staršem

Pokličemo starše ob neutolažljivem joku

Vzgojiteljica 1 X X X X

Vzgojiteljica 2 X X X

Vzgojiteljica 3 X X X X

Starš 1 X X X

Starš 2 X X X

Starš 3 X X X X

Dve intervjuvani vzgojiteljici (tabela 3) sta dejali, da pri njih uvajanje traja od enega do dveh tednov (uvajalni skupini prva starostna skupina). Ena vzgojiteljica, ki je sicer vzgojiteljica le 2 leti in je uvajala le 5 novih otrok v stalno skupino, pa je dejala, da je uvajanje trajalo nekaj dni.

Uvajanje v vrtcu sicer poteka tako, da so starši prisotni ves čas le prvi dan, kasneje pa se čas, preživet v skupini, skrajšuje. Vse je odvisno od otrok in staršev ter njihovega interesa. Nekateri otroci imajo ob uvajanju manjše težave, zato vzgojiteljice ob neutolažljivem joku pokličejo starše, da jih pridejo iskat. Povprečno uvajalno obdobje naj bi sicer trajalo dva tedna. Starši pogosto v tretji teden vključijo babice in dedke, ki prihajajo po otroke, včasih že po kosilu/malici. Tisti starši, ki imajo možnost in več časa, prihajajo sami. Pomembno je, da smo v tem ključnem obdobju čim bolj prilagodljivi in osredotočeni na otroka in njegove potrebe ter jim nudimo podporo (Vukolič, 2018).

Tudi vsi intervjuvani starši (tabela 3) so otroke uvajali v vrtec srednje dolgo, in sicer od enega do dveh tednov. Pri uvajanju so prvi dan razdelili v dve skupini in preživeli nekaj časa skupaj s starši, naslednje dni pa so otroke pustili že same. Tretji dan so otroci ostali že do kosila, četrti dan pa so nekateri že spali. Prav tako so starši poudarili, da so bili pripravljeni na klic, če so

20

njihovi otroci neutolažljivo jokali. Vzgojiteljice so se jim prilagajale in jim pomagale ob manjših težavah (jok, izsiljevanje, strah). Ko sem jim zastavila vprašanje »Ali bi raje videli, da bi otroka uvajal oče?«, me je presenetilo, da je le ena mamica povedala, da bi raje videla, da bi hčerko uvajal oče, saj je otrok že tako bolj navezan na mamo kot na očeta. Ostali dve mamici pa v tem nista videli težave, ena je celo dejala, da je lažje dobila dopust kot mož.

Prve dni so v vrtcu z otroki tudi njihovi starši. V tem času tako otroci kot tudi starši spoznavajo vzgojitelje, njihovo delo, prostor, nove prijatelje, dnevno rutino. Starši lahko drugi ali tretji dan že zapustijo igralnico za nekaj časa. Postopoma puščajo otroka samega vedno dlje časa in ravno s to postopnostjo otrok počasi dobiva informacije, da starši sicer odidejo, vendar se tudi vrnejo.

Uvajalni načrt posameznega otroka vzgojitelj v dogovoru s starši dnevno prilagaja glede na potek uvajanja (Benedičič, 2019).

Ugotovili smo, da najpogosteje uvajanje traja srednje dolgo, vzgojiteljice se prilagajajo potrebam otrok, pokličejo starše ob morebitnem joku in reagirajo ob stiskah otrok.

7.3 Pogled staršev in vzgojiteljev na uvajanje otrok

Pri tretjem in četrtem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo Kakšen je pogled staršev na uvajanje otrok v vrtec? (R3) ter Kakšen je pogled vzgojiteljic na uvajanje otrok v vrtec? (R4).

Iz odgovorov staršev in vzgojiteljev sem želela izvedeti, kaj je staršem in vzgojiteljem pomembno pri uvajanju, kaj vzgojiteljice svetujejo staršem, ki se s tem srečujejo prvič. Najprej predstavljam poglede vzgojiteljic.

Tabela 4: Pogled vzgojiteljic na uvajanje Zaupanje

in

sodelovanje

Odprta komunikacija

Iskrenost in sprejemanje

Pozitivno razmišljanje in odločnost

Prilagajanje Ne vnašamo drugih sprememb pri otroku Vzgojiteljica

1

X X X X

Vzgojiteljica 2

X X X X X

Vzgojiteljica 3

X X X X X X

Iz odgovorov vzgojiteljic (tabela 4) je razvidno, da je za njih zelo pomembno zaupanje in medsebojno sodelovanje ter prilagajanje. Poleg tega so vse tri intervjuvane vzgojiteljice na prvo mesto dale odprto komunikacijo. Poudarile so tudi to, da v času uvajanja ne vnašamo drugih sprememb pri otroku, kot so duda, ninica, flaška. Ena izmed vzgojiteljic, ki je ravno septembra

21

uvajala svojega sina v vrtec, je dejala: »Zelo pomembna se mi zdi iskrenost in sprejemanje, da otroka oddaš v »tuje« roke. Ko sem na primer sama uvajala svojega otroka v vrtec, sem se psihično pripravila in si rekla, da je vrtec nekaj dobrega in bila pri tem odločna. Jaz nisem tista mama, ki bi potem v avtu jokala, ker je šel sin v vrtec.«

Komunikacija je eden izmed temeljnih dejavnikov uspešnega sodelovanja s starši in pripomore k uspešnemu razvoju otroka. Ustvarjanje komunikacijskega prostora ni le izmenjava informacij, saj s starši vzpostavimo interakcijo, če z njimi komuniciramo tako verbalno kot tudi neverbalno. Da bodo starši zaupali vzgojiteljicam, jih mora ta spoštovati in dati občutek, da so tako oni kot tudi njihov otrok sprejeti tako kot vsi ostali. Pozitivna komunikacija se lahko razvije le, če je vzgojitelj odprt, razumevajoč, zna poslušati in slišati, je realen in pripravljen na nove izzive. Zato bomo s tako komunikacijo vplivali na pozitivno klimo v skupini (Ivanuša, 2018).

Tabela 5: Pogled staršev na uvajanje Uvajanje

naj poteka počasi

Reševanje situacij brez staršev

Enakomeren in

neprisiljen prehod

Zaupanje, potrpežljivost in

sprejemanje

Prilagajanje Ne vnašamo drugih sprememb pri otroku

Starš 1 X X X

Starš 2 X X X X X

Starš 3 X X X X

Vsi intervjuvani starši so mnenja (glej tabelo 5), da je pri uvajanju pomembno zaupanje, potrpežljivost, sprejemanje in prilagajanje. Dva starša sta poudarila tudi enakomeren, neprisiljen in počasen prehod iz domačega okolja v vrtčevsko okolje. Ena izmed mamic je poudarila, da je pomembno tudi to, da starš pove otroku, ko odide iz skupine.

Zaupanje v odnosu starši-vzgojiteljica se začne graditi ob prvem stiku z vrtcem, ni nekaj stabilnega in vzpostavljenega enkrat za vselej, ampak se vsak dan znova potrjuje ali pa razgrajuje. Zaupanje gradi tista vzgojiteljica, ki sprejema čustva in odzive staršev, ki starše s svojo strokovnostjo podpira in z njimi sodeluje, se prilagaja in je potrpežljiva. Prav tako mora vzgojiteljica spoštovani sama sebe, se ceniti in se spoštovati v svoji vlogi. Bolj ko si zaupa sama, bolj ji bodo zaupali tudi starši (Kajba, 2018).

22

Ugotovili smo, da so vzgojiteljice pri uvajanju dosledne, se prilagajajo, pomembno je zaupanje in sprejemanje. Prav tako je pomembno zaupanje in sprejemanje tudi staršem.

7.4 Pričakovanja staršev in vzgojiteljev ob uvajanju otrok

Pri petem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo Kakšna so pričakovanja staršev in vzgojiteljic pri uvajanju otrok v vrtec? (R5). Iz odgovorov staršev in vzgojiteljev sem želela izvedeti, kakšna so bila pričakovanja staršev in vzgojiteljev pred uvajanjem, ali so se uresničila.

Najprej predstavljam odgovore vzgojiteljic.

Tabela 6: Pričakovanja vzgojiteljic Dogovor na uvodnem sestanku o uvajanju

Mirno uvajanje

Prilagajanje otrokom

Starši precenijo otroka

Slediš otrokom in staršem

Vzgojiteljica 1 X X X

Vzgojiteljica 2 X X X

Vzgojiteljica 3 X X X

Vzgojiteljice (tabela 6) so dejale, da posebnih pričakovanj pri uvajanju niso imele, saj so vsakič drugačne situacije. Cilj je, da naredijo okolje čim lepše, da so pomirjene in da se spustijo na otrokovo raven, so čim več z njimi, še posebej na blazini, da jih otrok čuti, se prilagajajo otrokovim potrebam, saj nekateri potrebujejo dalj časa, nekateri manj. Ena izmed vzgojiteljic je poudarila tudi to, da nekateri starši precenijo svojega otroka (sam se obuje, sam drži žlico

…). Ena od vzgojiteljic je dejala: »Glede pričakovanj, ki sem jih imela pred uvajanjem, lahko rečem, da so se uresničila. S starši smo se na roditeljskem sestanku dogovorili o uvajanju, kako bo potekalo, in moram reči, da so se teh dogovorov držali«. Zanimivo mi je bilo, ko je ravno ta vzgojiteljica pripravila kotiček za starše, saj imajo tudi oni krizo pri uvajanju. V avli je pripravila razne papirje, nalepke, škarje, lepilo, trakove, staršem pa že na uvodnem sestanku naročila, naj prinesejo fotografije otrok. Ko so prvič pustili otroke za pol ure same v igralnici, so starši za otroke izdelali knjigo o domu.

23 Tabela 7: Pričakovanja staršev

Vsi intervjuvani starši (tabela 7) so se pred uvajanjem spraševali, kako bo njihov otrok v vrtcu, predvsem kako bo s hranjenjem, počitkom, komunikacijo, sodelovanjem in navajanjem na rutino. Večina pričakovanj se je uresničila, edino eden izmed staršev je dejal: »Pričakovala sem, da se bo lažje zjutraj poslovila od mene in da bo manj časa trajal jok ob samem slovesu.« Po besedah vzgojiteljic in staršev vidimo, da so njihova pričakovanja ravno tako v komunikaciji, zaupanju, sodelovanju. Pomembno je, da vzgojitelj s starši vzpostavi kakovostno sodelovanje.

Ključno vlogo v odnosu med starši in vzgojitelji igra zaupanje, saj je le z njim možno vzpostaviti dobro sodelovanje. Odnos mora biti spoštljiv, iskren in odprt znotraj trikotnika vzgojitelj – starši – otrok. Cilj vzgojiteljev in staršev je čim manj stresna vključitev otrok v vrtec, zato je pomembna vzpostavitev sodelovana že pred samim uvajanjem (Benedičič, 2019).

Ugotovili smo, da so najpogostejša pričakovanja vzgojiteljice pri uvajanju otrok prilagajanje otrokom, da slediš in poslušaš tako otroke kot tudi starše. Starše pa predvsem zanima komunikacija in razumevanje z vrstniki, kako se bo otrok vključil v skupino.

Manj joka, lažji sloves

Vklopitev v skupino, sodelovanje

Navajanje na rutino

Veliko vprašanj (kako bo v vrtcu)

Razumevanje in komunikacija z vrstniki

Starš 1 X X X X X

Starš 2 X X X

Starš 3 X X

24

8. SKLEPNE UGOTOVITVE

Od trenutka, ko otrok vstopi v vrtec, se moramo starši soočiti s skupnostjo, ki ji otrok sedaj pripada. Ravno starši smo daleč najpomembnejše osebnosti v otrokovem življenju, še posebej na začetku, saj so na nas najbolj navezani. Z vstopom v vrtec se razširi krog oseb, s katerimi bo otrok razvil povezanost in zaupanje. Naloga staršev je, da so odprti za stik, ki bi ga vzgojitelj navezal z nami in pripravljenost poslušati, kar nam vzgojiteljice povedo o svojem otroku (Jensen in Jensen. 2011). Obdobje otrokove vključitve v vrtec in ločitve od staršev je zelo zahteven dogodek za otroka in starše. Prav je, da vrtec kot vzgojno-izobraževalna institucija nudi vso oporo pri vzpostavljanju tega odnosa. Vse pa ni odvisno od vrtca, temveč tudi od staršev, kako bo otrok sprejel in se navadil na vrtec (Sigulin, 2012).

V diplomskem delu sem želela ugotoviti, kakšno je sodelovanje med vzgojiteljicami in starši pri uvajanju otrok v vrtec, kakšen je način uvajanja, kakšen je pogled staršev in vzgojiteljic ter njihova pričakovanja. Ugotovila sem, da vzgojitelji in starši poudarek dajejo na zaupanje ter odprto komunikacijo. Starši si za svojega otroka želijo le najbolje, zato je pomembno, da se vzgojiteljice prilagajajo otrokom in staršem, jih poslušajo in sledijo njihovim željam, potrebam in interesom, saj je vsak otrok individuum. Opazila sem, da se vzgojiteljice poslužujejo predvsem roditeljskega sestanka pred začetkom uvajanja, na katerem se dogovorijo o poteku uvajanja. Pri tem so jim v pomoč razne publikacije, zgibanke in brošure o vrtcu. Po pogovoru z vzgojiteljicami smo ugotovile, da bi bilo dobro v vrtcu enkrat letno organizirati dan odprtih vrat, saj bi imeli starši možnost vpogleda v vrtčevsko življenje skupaj z otrokom. To bi bilo še posebej zanimivo starejšim otrokom, ki bi se lahko tisti dan malo poigrali z vrstniki. Glede na to, da uvajanja potekajo pri vzgojiteljicah v vrtcu enako, pa se vseeno razlikujejo glede na starostno skupino otrok. Pri starejših je čas preživet s starši bistveno krajši kot pri mlajših.

Zanimivo pa je, da so v istem vrtcu nekatere vzgojiteljice čas uvajanja vzele kot celoten mesec, in sicer uvajalni mesec, ena pa je dejala, da traja nekaj dni. Pričakovanja, ki so jih imele vzgojiteljice, so se v veliki meri uresničile, prav tako pri starših. Le ena izmed mamice je pričakovala, da se bo deklica zjutraj lažje poslovila.

Ko se otrok prvič sreča z vrtcem, se pri starših pojavi mnogo vprašanj in dilem, ali se bo otrok v vrtcu počutil dobro, ali bo jokal, kako bo s hranjenjem, počitkom. Zato vrtci staršem ponujajo oblike sodelovanja že pred samim vstopom otroka v vrtec: uvodni skupni sestanek s svetovalno službo ter individualni razgovori vzgojiteljice s starši novo sprejetih otrok. Starši, ki v začetni

25

fazi prejmejo dovolj informacij, lažje zaupajo in bolje sodelujejo v samem procesu uvajanja (Vukolič, 2018).

Skozi pisanje diplomskega dela sem ugotovila, kako je pomemben prvi stik med starši in vzgojiteljicami. In ravno ta prvi stik vodi do tega, kakšna bo komunikacija, sodelovanje in povezanost ter uspešen odnos med starši in vzgojiteljicami. Poleg tega je pri samem procesu uvajanja pomembno prilagajanje, pozitivno razmišljanje in odločnost. Zelo pomembno je, da pri otroku v času uvajanja ne vnašamo drugih sprememb, kot so odvajanje od dude, stekleničke, ninic. Ko bom sama uvajala otroke v vrtec, se bom držala teh načel, da bo to obdobje čim manj stresno tako zame kot za moje otroke.

26

9. VIRI IN LITERATURA

Ambrož, S. (2005). Uvajanje otroka v vrtec. Vzgojiteljica, 3. 9 –10.

Arh, A. (2014). Neformalno vključevanje staršev v pouk gospodinjstva. (diplomsko delo) Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Bela knjiga v vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (1995). Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport.

Benedičič, P. (2019). Priprava otroka na vstop v vrtec – sodelovanje med vrtcem in starši.

Vzgojiteljica, 21, št. 3, 8–10

Berčnik, S. (2014). Sodelovanje s starši kot del vzgojne zasnove javnega vrtca in šole.

(doktorska disertacija) Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Brusnjak, M. (2009). Sodelovanje med strokovnimi delavci vrtca in starši kot del kakovosti v vzgoji in izobraževanja. (magistrska naloga) Univerza na primorskem, Fakulteta za management Koper.

Čuješ, K. (2019). Sodelovanje staršev in vzgojiteljev za celostni razvoj otroka. Educa, 28. 18- 21

Demšar, M. (2001). Danes grem prvič v vrtec. Otrok in družina, 9. 12–13

Ivanuša, J. (2018). Komunikacija med starši in vzgojiteljem ob prihodu otroka v vrtec. V Vrbovšek, A. (ur). Odnosi s starši – izziv in obveza. (39–41). Ljubljana: Supra

Izda, B. (2011). Uvajanje otroka v vrtec v luči teorije navezanosti. Educa, 20. 6 – 11 Jensen in Jensen. (2011). Dialog s starši. Ljubljana: Ivan Gradišnik

Kajba, A. (2018). Gradimo vez družina – skupina. Educa, 27. 8 – 11 Kostanjšek, M. (2018).

Ustrezno uvajalno obdobje – temelj nadaljnjega življenja otroka v vrtcu. Didakta, 200.

54 – 55

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo.

Lepičnik - Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana:

Mirsch, Oblak in Schwarz.

27

Lepičnik - Vodopivec, J. (2012). Teorija in praksa sodelovanja s starši. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Marjanovič Umek, L. (ur). (2001). Otrok v vrtcu. Maribor: Obzorja Senica, M. (1998). Majhni – ali res? Slovenj Gradec: Karo studio

Sigulin, B. (2012). Postavimo temelje kakovostnega sodelovanja med vrtcem in starši že v obdobju uvajanja otroka v vrtec. V Seničar, M. (ur) Sodelovanje med vrtcem in starši

»družinami« (str. 17–24). Ljubljana: MiB d.o.o.

Sorko, N. (2004). Prvič v vrtec. Otrok in družina 8, 22–23

Rakovič, D. (2004). Vloga vzgojiteljice pri uveljavljanju možnosti izbire in sprejemanju skupnih odločitev. Ljubljana: DZS.

Ulaga, S. (2009). Sodelovanje s starši v vrtcu Laško (diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Varjačič – Rajko, B. (2007). Prvič v vrtec. Ljubljana: Založba Otroci

Vižintin N., Valenčič H., Čeh Svetina, T. (2006). Predstavitev dela s starši otrok novincev in uvajanje otrok v vrtec. V Vrbovšek B. (ur) Kakovost v kurikulu vrtca od načel do izvedbe (str. 219–221). Ljubljana: Supra

Vrhovnik, A. (2018). Uvodni razgovor s starši. V Vrbovšek, A. (ur). Odnosi s starši – izziv in obveza. (183–185). Ljubljana: Supra

Vukolič, A. (2018). Prvič v vrtec – oblike sodelovanja s starši in uvajalno obdobje. Odnosi s starši – izziv in obveza. (str. 72–73). Ljubljana: Supra

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/(1996). Uradni list RS, št.

16 (23.2.2007) Pridobljeno, 1. 7. 2020: https://zakonodaja.com/zakon/zofvi/46-clen- sestava-sveta

Zemljarič S. (2015). Kako lahko vrtec sodeluje s starši pri uvajanju otroka v vrtec? Didakta,

183. (str. 8–11). Pridobljeno, 2. 2. 2020:

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-

VMXSKD24/?euapi=1&query=%27keywords%3dkako+lahko+vrtec+sodeluje+s+star

%c5%a1i+pri+uvajanju+otroka+v+vrtec%3f%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize

=25

28

Žibert (2003/04). Vstop otroka v vrtec. Educa, letnik 12, št. 3, oktober, 19–21