2.1 Uvajalno obdobje
Pri načrtovanju in izvedbi vzgojne dimenzije dela v vrtcu je potrebno upoštevati specifično konfliktnost, povezano z otrokovim prvim izstopom iz družine v širše družbeno okolje. Otroku moramo omogočiti vzpostavitev ustreznih odnosov med družino in vrtcem. Odnos med vzgojiteljicami in starši je predpogoj za vzpostavitev pedagoške avtoritete oz. možnosti vzgajanja in izobraževanja izven družinskega okolja. Ustrezno komunikacijo s starši lahko vzgojiteljica pospeši že z upoštevanjem načela o postopnem uvajanju otroka v vrtec ter z rednim sodelovanjem. Za vzgojiteljico pa je ključnega pomena, da upošteva pomen identifikacijskih mehanizmov v zgodnjem otroštvu. Mlajšim otrokom prehod v vrtec povzroča velike čustvene probleme, saj še niso realizirali procesa ločitve od matere. V tem primeru lahko vzgojiteljica kot nadomestni objekt zamenja mamo, če otroku nudi čustveno stabilno in toplo okolje (Marjanovič Umek, 2001).
Obdobje vstopa otroka v vrtec je tako za otroka kot tudi za starše zelo čustveno zahteven dogodek. To, kako bo otrok sprejel vrtec in se navadil na nove osebe, je v veliki meri odvisno tudi od staršev. Vrtci ravno zaradi tega namenjajo veliko pozornosti staršem ter z različnimi dejavnostmi poskrbijo, da starši že pred uvajanjem dobro spoznajo vrtec, organizacijo življenja in dela v oddelku (na kakšen način poteka igra, usmerjene dejavnosti, hranjenje, počitek, nega
…), strokovne delavke ter skušajo vzpostaviti odnos zaupanja do vrtca. Če so starši pripravljeni sprejeti vrtec za nekaj koristnega in pozitivnega, bodo tudi otroci lažje sprejeli to spremembo v življenju (Sigulin, 2012).
Uvajalno obdobje v vzgojno-izobraževalnem obdobju je tako za starše kot tudi za otroke različno dolgo obdobje, ko se dejansko privadijo na dnevno rutino vrtca. Tudi načelo upoštevanja različnost po Kurikulumu za vrtce (1999) kot nacionalnem dokumentu opisuje upoštevanje individualnih razlik v razvoju in učenju otrok. Veliko otrok se pred vstopom v vrtec sploh ne sooča z ločitvijo od družine in njihov strah pred neznanim je popolnoma naraven. Zato lahko rečemo, da je del navezanosti na starše v sorazmerno kratkem času prenesti na strokovne delavce v vrtcu za otroka zelo zahteven proces. Za otroke je pomembno, da se znajo spopasti s spremembami, ki jih narekuje življenje v vrtcu, na starših, vzgojiteljicah pa je, da jim pomagamo po svojih najboljših močeh. Veliko pomaga že mamina ali očetova prijazna in topla beseda, ki jo namenita vzgojiteljici, preden oddasta svojega otroka, tako lahko otrok začuti, da odhaja v varne roke, vrednim zaupanja. Za vzgojiteljice je pomembno, da razumejo tudi stiske in strahove staršev, še posebej tistih, ki se z uvajanjem srečujejo prvič. Včasih bodo potrebovali
8
kakšen iskren nasmeh, prijazno besedo, morda pa bodo veseli tudi kakšnega strokovnega gradiva. Poleg tega moramo starše opozoriti, da kljub vsemu predolgo uvajanje ob njihovi prisotnosti ni priporočljivo, saj si bo otrok lahko razlagal, da bosta mamica in očka vedno ostala z njim v vrtcu. Otrokom je treba povedati, da so starši v službi, medtem ko so on in njegovi prijatelji v vrtcu. Mnogi starši se pri oddaji otroka vzgojiteljici slabo počutijo, še posebej, če se otrok upira in joka, ko zagleda vzgojiteljico. Starši velikokrat te občutke prenašajo na svoje otroke, zato je zelo pomemben čas, ko bodo starši pričeli zaupati vzgojiteljicam in se zavedati, da otroka puščajo v varnem okolju. Otroku v prvih dneh pomagajo tudi domače igrače, saj imajo vonj po domu in na ta način otroku predstavljajo trdno vez z njim. (Kostanjšek, 2018).
Odločitev staršev o vpisu otroka v vrtec je pomembna prelomnica za družino. Otrok bo zapustil znano družinsko okolje, v katerem so ves čas za njega skrbeli starši. Večina otrok je v vrtec prvič vključena takoj, ko mama konča s porodniškim dopustom oz. s pričetkom novega šolskega leta. Starši imajo čas, da razmislijo o varstvu in pripravi otroka na novo obdobje v življenju. Za pozitivno pripravo na vstop v vrtec je pomembno, da starši premagajo strahove v povezavi z vključitvijo otroka v vrtec. V knjižnicah in na spletu lahko starši pridobijo veliko literature o uvajanju. Nekatere ustanove nudijo staršem tudi predavanja, delavnice in sestanke, s katerimi se starši seznanijo z vrtcem. Vzgojiteljica na prvem razgovoru s starši pridobi nekaj informacij o posamezni družini, starši pa o vzgojiteljicah. V vrtcu veljajo določena pravila in dogovori, ki otrokom niso poznana ali jim tudi niso všeč. Zato je pomembno, da starši v domačem okolju uvedejo nekatere ključne elemente, da bo za otroka potem lažje. Kadar mamice otroke še dojijo, je priporočljivo, da že nekaj tednov pred uvajanjem prilagodijo dojenje tako, da otrok v vrtcu ne bo imel težav. Za otroke je pred uvajanjem priporočljivo, da se ga občasno prepusti v varstvo domačim ali znancem. Otrok je tako soočen z ločitvijo od staršev (Benedičič, 2019).
2.2 Vloga staršev pri uvajanju otroka v vrtec
Družina je osnovna celica družbe in prvo ter najpomembnejše okolje za otroka. Otrok se najprej razvija v odnosu do staršev in med njima. V družini se otrok socializira, kultivira in individualizira, ob ljubečih starših pa se razvija optimalno. S pomočjo izkušenj v zgodnjem otroštvu otrok gradi lasten psihični aparat in svojo osebnostno strukturo. Tako lahko rečemo, da se temelji postavijo v družini, vzgojiteljice pa se te temelje spoštujemo, jih sprejmemo in iz tega gradimo na vsakem otroku posebej. Že kmalu po rojstvu se začne razvijati navezanost, ki je za otroka zelo pomembna, saj predstavlja trajen in intimen čustveni odnos. Tako kot starši omogočajo otroku varno okolje, mu omogočajo tudi samostojnost, da se lahko v varnem okolju
9
oddalji in se vrne, zato morajo tudi starši zaupati vrtcu. Za starše je to zelo težka naloga, saj morata otroka prepustiti novemu okolju in novim osebam (Čuješ, 2019).
Priprava na vrtec naj se začne že v družini. Otroku je potrebno pojasniti, zakaj mora v vrtec ter mu ga predstaviti kot nekaj pozitivnega, koristnega. Starši naj otroku pripovedujejo o življenju v vrtcu, si skupaj ogledajo vrtec. Otroku morajo povedati, da ga bodo vedno prišli iskat. Pri tem morajo biti previdni, da se svojih obljub držijo. Otroci točno vedo, kaj jim starši obljubijo in tako lahko zgubijo zaupanje, če ne pridejo ob dogovorjenem času. Starši naj si pripravijo pomirjajoč obred za slovo, ki bo otroku pomagal, da se bo lažje navadil na slovo. Pomembno je, da starši predajo otroka v naročje vzgojiteljice in ne obratno (Sorko, 2004).
2.3 Vloga strokovnih delavcev pri uvajanju otroka v vrtec
Vzgojiteljice v prvih dneh ne prevzamejo celotne vloge, saj je skrb prepuščena staršem, ki uvajajo. To ne pomeni, da je vzgojiteljicam vseeno, vendar se zavedajo, da je za ustvarjanje odnosa potreben čas (Varjačič – Rajko, 2007).
Otroku pri uvajanju pomagajo razne aktivnosti, ki pripomorejo, da prebrodijo krizo.. Otrok ob prihodu v vrtec označi s simbolom, da je prisoten v vrtcu, otrok »poleti« vzgojiteljici v objem ter na ta način vzgojiteljica sporoča, da se veseli otrokovega prihoda. Pomembno je, da vzgojiteljica otrokom ponudi niz različnih igrač, še posebej nestrukturiran material, škatle, viseče igrače, plastične žoge, pesek, vodo, glino, plastelin, kar je otrokom blizu in zanimivo, da pritegne njihovo pozornost. Otrokom se vzgojiteljica približa tudi s pomočjo lutke, s katero lahko komuniciramo, saj otrok lutki zaupa. Vzgojiteljica izvaja dejavnosti, ki pripomorejo k razvoju otrokovega občutka varnosti in ga pomirjajo (prstne igre, branje pravljic, stalno mesto pri hranjenju in počitku) (Izda, 2011; povzeto po Cugmas, 2010)
Vzgojiteljica mora že v uvajalnem obdobju začeti s starši graditi partnerski odnos. Pridobiti si mora zaupanje družine, spoznati njihove običaje in navade ter sprejeti vsakega posameznika.
Najprej začne vzgojiteljica na nevsiljiv in profesionalen način spoznavati značilnosti otroka, njegov karakter ter spozna njegova močna in šibka področja. Prav zato je medsebojno sodelovanje vzgojiteljice s starši ključno za celostni in optimalni razvoj otrok. Z odprto in primerno komunikacijo bomo spoznali otrokove značilnosti in posebnosti (Čuješ, 2019;
povzeto po Lepičnik - Vodopivec, 1996).
10