Anemija zaradi pomanjkanja ţeleza je opredeljena kot anemija, ki jo spremljajo izčrpane zaloge ţeleza in znaki oslabljene oskrbe tkiv z ţelezom. Med nosečnostjo se na začetku raven hemoglobina zmanjša, čemur sledi rahel dvig proti koncu nosečnosti. Začetno
14
zmanjšanje je posledica povečane mase eritrocitov in potreb ploda, ki presegajo vnos ţeleza (Osungbade, Oladunjoye, 2012). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization – WHO), anemija prizadene pribliţno 1,5 milijarde ljudi po vsem svetu. Razširjenost med nosečnicami pa dosega kar 42 % (Api et al., 2015). Glavni znaki in simptomi anemije zaradi pomanjkanja ţeleza so utrujenost, glavobol, vrtoglavica, manjša zmogljivost, krči v nogah, pagofagija (kompulzivno uţivanje ledu), koilonihija (vbočenost nohtov), občutljivost na mraz, bleda sluznica in vnetje ustnih kotov (Api et al., 2015). Dejstvo, da se anemija pogosto pojavi v nosečnosti, kaţe, da so obstoječe zaloge ţeleza pri ţenskah pogosto nezadostne in da fiziološke prilagoditve v nosečnosti ne zadostujejo povečanju potreb. S tem razlogom je dodajanje ţeleza postalo običajna praksa kot preventivno zdravljenje anemije v nosečnosti (Osungbade, Oladunjoye, 2012).
Povzročijo jo lahko tudi številni drugi dejavniki, kot je pomanjkanje vitamina B12 in folata, talasemija, kronične okuţbe in vnetja, hemoliza in večja izguba krvi ter najpogosteje pomanjkanje ţeleza (Pavord et al., 2020).
Pri mnogih ţenskah z osiromašenimi zalogami ţeleza, anemija v zgodnji nosečnosti ni prepoznana, saj je eritropoeza običajno ohranjena dokler ne pride do večjega pomanjkanja ţeleza. Najbolj optimalna diagnostična strategija za odkrivanje anemije v nosečnosti ni poznana, priporočljivo pa je rutinsko preverjanje feritina ter spremljanje dejavnikov tveganja. Opredeljena je kot koncentracija hemoglobina pod 110 g/l v prvem trimesečju, pod 105 g/l v drugem in tretjem trimesečju in pod 100 g/l po porodu. Na pomanjkanje ţeleza v nosečnosti kaţejo vrednosti serumskega feritina pod 30 μg/l, kljub temu pa višje vrednosti vedno ne izključujejo izčrpanosti zalog ţeleza (Pavord et al., 2020).
Če vrednosti feritina in hemoglobina v nosečnosti kaţeta na anemijo, je treba začeti z zdravljenjem, če pa so ravni znotraj referenčnih vrednosti, je priporočljiva profilaktična terapija z ţelezom (Api et al., 2015). Peroralni prehranski dodatki ţeleza so učinkovit, poceni in varen način nadomestitve ţeleza. Najpogosteje uporabljene oblike ţeleza v prehranskih dodatkih so ferrous (Fe2+) in ferric (Fe3+) ţelezove soli. Zaradi boljše absorpcije in večje topnosti je ferrous ţelezo biološko bolj uporabno kot ferric ţelezo. Ta vključuje ţelezov fumarat, ţelezov sulfat in ţelezov glukonat, pomembna pa je vsebnost elementarnega ţeleza v prehranskem dodatku. Multivitamini imajo običajno premalo ţeleza za odpravo anemije, poleg tega pa pogosto vsebujejo druge minerale, ki motijo absorpcijo ţeleza. V preteklosti je bil priporočen odmerek elementarnega ţeleza za
15
zdravljenje pomanjkanja 100-200 mg na dan. Novejše ugotovitve pa zatrjujejo večjo učinkovitost manjših odmerkov ali intermitentnega dodajanja. Absorpcija ţeleza je največja ob jemanju 40-80 mg elementarnega ţeleza enkrat na dan ali vsak drugi dan. Višji odmerki lahko povzročajo neţelene učinke zaradi preseţka neabsorbiranega ţeleza, ki ostane v prebavilih, kot na primer draţenje ţelodca, slabost in moteno delovanje črevesja (Pavord et al., 2020). Ob uporabi prehranskih dodatkov ţeleza, so poročali tudi o pojavu hemokoncentracije in gestacijskega diabetesa, obstaja pa tudi moţnost večjega tveganja za gastrointestinalne in druge okuţbe, zlasti malarije (Bah et al., 2019).
Izboljšanje ravni hemoglobina, ki ga je mogoče doseči s prehranskimi dodatki ţeleza, je odvisno od stanja ob začetku zdravljenja, dodatnih izgub, absorpcije in drugih dejavnikov, ki prispevajo k anemiji, kot so pomanjkanje drugih mikrohranil, okuţbe in moteno delovanje ledvic. Za oceno odziva na zdravljenje, je potrebno ponovno testiranje hemoglobina po 2-3 tednih. Ponovna testiranja pa so odvisna od stopnje anemije in časa gestacije. Ko je hemoglobin znotraj referenčnih vrednosti, je potrebno nadaljevanje zdravljenja še 3 mesece in vsaj 6 tednov po porodu, da se dopolnijo zaloge ţeleza (Pavord et al., 2020).
16
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je opisati uporabo prehranskih dodatkov v nosečnosti, njihov pomen ter vpliv na nosečnost. Predstavljeno bo znanje, ki ga imajo nosečnice in znanje, ki ga imajo zdravstveni delavci o prehranskih dodatkih in zdravi prehrani ter posebnosti in uporaba prehranskih dodatkov pri nosečnicah z anemijo.
Cilji diplomskega dela so odgovoriti na vprašanja:
Koliko znanja imajo nosečnice o prehranskih dodatkih in zakaj jih uporabljajo?
Koliko znanja imajo zdravstveni delavci o prehranskih dodatkih in zdravi prehrani v nosečnosti?
Kakšna je uporaba prehranskih dodatkov pri nosečnicah z anemijo?
17
3 METODE DELA
V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature, s področja uporabe prehranskih dodatkov v nosečnosti, znanja o zdravi prehrani zdravstvenih delavcev in nosečnic ter obravnave nosečnic z anemijo. V analizo smo zajeli literaturo, ki je bila objavljena od leta 2000 do 2020. Za iskanje literature smo uporabili različne podatkovne baze, kot so diKUL, CINAHL, PubMed in ScienceDirect. Iskanje je potekalo s kombinacijami ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku:
»nosečnost/pregnancy«, »nosečnost IN prehranski dodatki/pregnancy AND dietary supplements«, »nosečnost IN prehranski dodatki IN znanje/pregnancy AND dietary supplements AND knowledge«, »nosečnost IN prehranski dodatki IN anemija/pregnancy AND dietary supplements AND anemia« (Tabela 2).
Tabela 2: Število enot identificirane literature z izbranimi ključnimi besedami v posameznih podatkovnih bazah
Iskanje literature smo omejili glede na njeno dostopnost in vrsto. Kriteriji za izbor literature v podatkovnih bazah so bili: znanstvene revije, dostopnost celotnega besedila ter slovenski ali angleški jezik. Izključitveni kriteriji za analizo so bili: tematsko neujemanje z
18
namenom diplomskega dela in podobna ali ponavljajoča vsebina. Po pregledu člankov smo se odločili, katere bomo uporabili pri pisanju diplomskega dela. V diplomskem delu smo uporabili 15 virov literature.
19
4 REZULTATI
V rezultatih so predstavljene ugotovitve o znanju nosečnic in zdravstvenih delavcev o uporabi prehranskih dodatkov in zdravi prehrani v nosečnosti, motivaciji za ali proti uporabi prehranskih dodatkov, virih znanja in strategijah za izboljšanje znanja.
Predstavljena je tudi uporaba prehranskih dodatkov za preprečevanje anemije v nosečnosti.
V analizo je bilo vključeno 15 člankov.