Prehransko dopolnjevanje z raznovrstnimi prehranskimi dodatki postaja običajna praksa med nosečnicami v razvitih drţavah. Malek in sodelavci (2018) navajajo, da je 66 do 97 % ţensk med nosečnostjo uporabilo prehranske dodatke z vitamini ali minerali. Kljub veliki razširjenosti uţivanja prehranskih dodatkov v nosečnosti, pa je upoštevanje priporočil njihove uporabe na nizkem nivoju. Od vzorca 40 ţensk, ki so sodelovale v raziskavi Malek in sodelavcev (2018), je bila tretjina v času raziskave nosečih, vse razen ene pa so uporabljale prehranske dodatke v tedanji ali zadnji nosečnosti. Večina je jemala folno kislino (95 %) in jod (88 %).
Bouga in sodelavci (2018) so izvedli raziskavo o poznavanju pomena posameznih mikrohranil na vzorcu 48 ţensk. O pomembnosti folne kisline jih je bilo ozaveščenih 100 %, o ţelezu 92 %, o kalciju 85 %, o vitaminu D 75 %, o vitaminu A 63 % in o jodu samo 23 %.
Zelalem in sodelavci (2017) so na vzorcu 406 nosečnic v Etiopiji ugotovili, da ima dobra polovica (53,9 %) nosečnic zadostno znanje o primerni prehrani v času nosečnosti, le tretjina pa pozna potrebo po jemanju prehranskih dodatkov vitaminov in mineralov. Velika večina (82,5 %) se zaveda, da pomanjkanje mikrohranil privede do zapletov pri plodu.
Bookari in sodelavci (2016) so s presečno raziskavo izvedeno v Avstraliji, ki je vključevala 400 nosečnic, ocenili prehransko znanje nosečnic. Udeleţenke so pokazale najniţjo raven znanja pri poznavanju uporabe multivitaminskih prehranskih dodatkov med nosečnostjo z 48,4 % pravilnimi odgovori in pri poznavanju pomena ključnih mikrohranil v nosečnosti z 46,5 % pravilnimi odgovori. Nosečnice so prepoznale vire hrane z visoko vsebnostjo ţeleza (63,7 %), joda (65,2 %) in omega-3 maščobnih kislin (90 %), manj pa jih je pravilno
20
prepoznalo ţivila, ki so vir vitamina A (38 %). Nekaj več kot polovica (57 %) udeleţenk je jod opredelila kot pomembno mikrohranilo za zdrav razvoj plodovih moţganov, medtem ko je le 36 % udeleţenk opredelilo omega-3 kot mikrohranilo, ki sodeluje pri razvoju plodovih oči, moţganov in ţivčnega sistema. Pri identifikaciji mikrohranil, pri katerih obstaja tveganje prekomernega vnosa, je manj kot tretjina (30 %) pravilno opredelila vitamin A, vitamin D in vitamin B6. Tri od desetih udeleţenk pa je izjavilo, da ne poznajo nobenih mikrohranil, ki bi predstavljala tveganje, povezano s prekomernim vnosom. 78 % udeleţenk se ni zavedalo, da je maščoba makrohranilo, ki vsebuje največ kalorij v primerjavi s sladkorjem in alkoholom. Raziskana je bila ozaveščenost ţensk o priporočilih uporabe prehranskih dodatkov v nosečnosti. Večina (93,5 %) udeleţenk je razumela priporočilo Nacionalnega sveta za zdravstvo in medicinske raziskave, da naj ţenske jemljejo prehranske dodatke folne kisline med nosečnostjo. Le polovica pa je poznala pravilna priporočila za dodajanje joda med nosečnostjo.
Bookari in sodelavci (2016) so prav tako ugotovili, da imajo najvišjo raven znanja tiste nosečnice, ki so v prvem trimesečju, ki ţe imajo enega otroka, tiste, ki so nosečnost načrtovale, imajo višjo stopnjo izobrazbe in višji dohodek ter tiste, ki so poročene.
Udeleţenke z zdravstvenimi ali prehranskimi kvalifikacijami so imele bistveno višje ravni znanja o prehrani. Niţjo stopnjo znanja imajo ţenske, ki spadajo v mlajšo starostno skupino in nosečnice v tretjem trimesečju, ker je zanimanje za prejemanje informacij o prehrani največje v zgodnji nosečnosti.
4.1.1 Viri znanja in strategije za izboljšanje znanja nosečnic
Pri nosečnicah pogosto prihaja do zmedenosti glede prejetih informacij, saj obstajajo različna priporočila in nasveti, nosečnice pa prejemajo tudi nasprotujoče si informacije od različnih virov. V primeru, da ne dobijo odgovorov na vprašanja, se nosečnice obračajo na nasvete na spletu (Bouga et al., 2018). Internet zagotavlja zlahka dostopne informacije, ki pa niso regulirane in zato pogosto nenatančne. Ob pregledu informacij, podanih na raznih spletnih straneh o nosečnosti, so Cannon in sodelavci (2020) odkrili, da večina vladnih in vodilnih spletnih mest ne zagotavlja informacij v skladu z na dokazi podprtimi smernicami na področjih prehrane, fizične aktivnosti in spanja med nosečnostjo. Ti rezultati opozarjajo na potrebo po pregledu in posodobitvi podatkov, da bodo skladni s trenutnimi smernicami o zdravi prehrani nosečnic. Obstaja jasna potreba po zaupanju vrednem, celovitem viru
21
prehranskih nasvetov v nosečnosti, ki ga ţenske lahko uporabljajo brez občutka zmede zaradi različnih, nasprotujočih si ali nejasnih smernic (Bouga et al., 2018).
V raziskavi Zelalem in sodelavcev (2017), narejeni v Etiopiji, nosečnice kot glavne vire informacij navajajo zdravstvene delavce (59 %), druţino in prijatelje (20%) ter medije (9 %). Ostalih 12 % pa jih navaja, da niso prejele nobene informacije o prehrani med nosečnostjo.
Manj znanja imajo lahko nosečnice v primeru nastanka zdravstvenih zapletov v nosečnosti, saj se spremeni njihova zdravstvena obravnava, posledično pa se dostikrat izpusti zdravstvena vzgoja ali pa za le to ni dovolj časa. Tudi ţenske, ki so bile v preteklosti ţe noseče prejmejo manj zdravstveno vzgojnih nasvetov, saj zdravstveni delavci smatrajo, da ţe imajo potrebno znanje ali da so potrebne informacije pridobile v prejšnjih nosečnostih (Lee et al., 2018).
Če imajo ţenske na voljo informacije, še ne pomeni, da imajo tudi potrebna znanja o prehrani. Samo znanje pa tudi ne zadostuje za spremembe prehranjevalnih navad, vendar je ključni dejavnik, ki sproţi tovrstne spremembe. Zagotavljanje pravočasnega, na dokazih temelječega izobraţevanja ţensk, je še posebej koristno v zelo zgodnji fazi nosečnosti, ki je ključna za razvoj ploda (Bookari et al., 2016).
Raziskava Zelalem in sodelavcev (2017) je pokazala znatno izboljšanje ozaveščenosti nosečnic, ki so imele prehransko izobraţevanje. Njihovo prehransko znanje se je po izobraţevanju povečalo s 53,9 na 97 %. Prehransko izobraţevanje prav tako pozitivno vpliva na spreminjanje prehranjevalnih navad v nosečnosti. Stopnja dobrih prehranskih navad med nosečnicami se je po izobraţevanju povečala s 46,8 % na 83,7 %.
Pri spodbujanju prehranskih sprememb je pomembno povečanje ozaveščenosti ţensk in zagotavljanje, da so informacije in nasveti, ki so jim na voljo, enostavni za razumevanje ter jim je lahko slediti (Malek et al., 2018). Pogovor s strokovnjakom so nosečnice prepoznale kot uporabnejši, če so zraven prejele zloţenke, knjiţice ali kak drug vizualni vir.
Informacije, ki naj bi se pojavile na zloţenkah, bi morale biti jasne, natančne, izčrpne in direktne. Mobilne aplikacije so lahko interaktiven način povečevanja znanja in ozaveščenosti o prehranskih potrebah v nosečnosti. Vključitev informacij o pomembnosti mikrohranil v mobilno aplikacijo, je lahko koristen, enostaven in praktičen način pridobivanja znanja, še posebej z odobritvijo zdravstvenih delavcev (Bouga et al., 2018).
22
Sociodemografski dejavniki so veliko pogosteje raziskovani kot psihosocialni dejavniki, ki vplivajo na uporabo prehranskih dodatkov v nosečnosti. Malek in sodelavci (2018) so ugotavljali razumevanje vedenjskih prepričanj, ki motivirajo ţenske za uporabo prehranskih dodatkov v nosečnosti. Opravljenih je bilo deset razprav v fokusnih skupinah in dva poglobljena intervjuja na vzorcu 40 ţensk, ki so bile noseče ali manj kot 12 mesecev po porodu. Preprečevanje neţelenih izidov nosečnosti z zagotavljanjem ustreznega vnosa hranilnih snovi, je bil eden glavnih motivatorjev nosečnic za uporabo prehranskih dodatkov. Ţenskam zagotavljajo občutek, da pridobivajo vsa potrebna mikrohranila za zdravo rast in razvoj ploda. Jemljejo pa jih tudi preventivno, da bi se izognile občutkom krivde in obţalovanja, v primeru, da bi prišlo do neţelenih izidov nosečnosti. Ţenske so menile, da uporaba prehranskih dodatkov v nosečnosti koristi njihovemu zdravju in počutju ter jim pomaga pri obvladovanju z nosečnostjo povezanih teţav. Udeleţenke raziskave so pogosto menile, da je njihova prehrana neustrezna ali pa so bile mnenja, da jim primanjkuje znanja, da bi ugotovile ali je njihov vnos zadosten. Potencialna tveganja, povezana z uporabo prehranskih dodatkov, niso močno vplivala na odločitev ţensk za njihovo uporabo. Nosečnice v raziskavi so domnevale, da proizvajalci zagotavljajo varnost prehranskih dodatkov ter da jih zdravstveni delavci ne bi priporočali, če ne bi bili pomembni ali koristni. Oglaševanje prehranskih dodatkov se je zdelo nekaterim ţenskam koristno za vodenje odločitev o nakupu in njihovi uporabi, drugim pa je povzročalo strah, da njihova nosečnost ne bo zdrava, če jih ne bodo jemale. Podporo in informacije s strani druţine in prijateljev so nosečnice navajale kot pozitiven kot tudi negativen vpliv na uporabo prehranskih dodatkov v nosečnosti, vendar so se strinjale, da je njihova uporaba najpogosteje spodbujanja. Cena prehranskih dodatkov je predstavlja oviro pri dolgotrajnejši uporabi, predvsem udeleţenkam z niţjim dohodkom. Mnogo udeleţenk raziskave je raje jemalo prehranske dodatke, kot pa se zanašalo na hrano za izpolnitev prehranskih potreb, zaradi relativne enostavnosti in hitrosti s katero lahko prehranski dodatki izboljšajo prehranski status.