24. junija 2005 je danski parlament sprejel Zakon o zdravju (angl. Health Act, Official Journal (Lovtidende) Republic of Denmark, No. 546/05, 1395/05, 491/06, 538/06, 1556/06, 431/07, 511/07, 95/08), ki združuje različne zakone, povezane s pacientovimi pravicami.
Zakon št. 482 od 1. julija 1998 ureja pravice pacientov in ostale zakone, ki vsebujejo pacientove pravice (Zakon o splavu, Zakon o umetni oploditvi, Zakon o transplantaciji). Novi zakon o pacientovih pravicah je začel veljati 1. januarja 2007. Večina odločb novega zakona je iz prejšnjega Zakona o pravicah pacientov iz leta 1998, obstaja le nekaj manjših sprememb.
Najpomembnejša sprememba je 24. člen Zakona o pacientovih pravica iz leta 1998, ki po novem zakonu omogoča, da bolnišnica obvesti pacientovega splošnega zdravnika o zdravljenju pacienta, in sicer brez pacientovega soglasja (41. člen Zakona o zdravju) (Nys idr.
2007a, 8–9).
4.6.1 Pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
Zakon o zdravju določa, da se zdravljenja ali nadaljevanje le tega ne sme pričeti brez pacientove privolitve, razen če ni drugače določeno z zakonom ali drugim predpisom.
Privolitev je:»soglasje, pridobljeno na podlagi ustreznih informacij, ki jih zagotovi zdravstveno osebje«. Veljavno je soglasje, ki je dano za določeno zdravljenje. Soglasje ni veljavno, če je dano vnaprej oz. za vse situacije. Pacient ima pravico vedeti o svojem zdravstvenem stanju, možnostih zdravljenja, tveganjih, zapletih in stranskih učinkih.
Informacije je treba zagotavljati stalno, spoštljivo in jih prilagoditi posameznim sposobnostim
pacienta, glede na starost, izobrazbo, zrelost in izkušnje. Informacije morajo vsebovati podatke o ustreznih možnostih preventive, zdravljenja, zdravstvene nege in informacije o posledicah ne-zdravljenja. Večje, kot je tveganje za resne zaplete in stranske učinke, večja mora biti temeljitost informacij. Pacient ima pravico, ne vedeti in zavrniti zdravljenja. Zakon o zdravju (angl. Health Act, Official Journal (Lovtidende) Republic of Denmark, No. 546/05, 1395/05, 491/06, 538/06, 1556/06, 431/07, 511/07, 95/08) vsebuje določbe v zvezi z zavrnitvijo soglasja v dveh posebnih razmerah:
- kri in krvne pripravke lahko pacient zavrne po temeljiti informiranosti s strani zdravstvenih delavcev o posledicah zavrnitve na njegovo zdravje. V primeru, da zaradi etičnih pomislekov zdravstveni delavec ne želi izvajati zdravljenja pri pacientu brez krvi in krvnih pripravkov, lahko pošlje pacienta k drugemu izvajalcu zdravstvenih storitev. To ne velja, če obstaja potreba po takojšnji medicinski oskrbi;
- terminalno bolni pacienti lahko zavrnejo zdravljenje.
Pravico do samoodločbe imajo tudi duševno bolni pacienti in terminalno bolni pacienti.
Zakon ne navaja oblike zavrnitve. Pacient lahko kadar koli poda umik soglasja.
Na Danskem veljajo za mladoletne otroci, ki so mlajši od 15 let. Za njih morajo podati soglasje njihovi starši. Otroci, ki so stari 15 let ali več, lahko sami podajo soglasje, starši morajo biti obveščeni in vključeni v proces odločanja. Če otroci, stari 15 let in več ne morejo podati soglasja, so za to pristojni njihovi starši. Ali je mogoče začeti zdravljenje, ko le-tega ne more podati pacient sam, je odvisno od tega, ali ima pacient zakonitega zastopnika za takšne primere (nujna stanja). V zvezi s pacienti s posebnimi potrebami danski zakon razlikuje med (Nys idr. 2007a, 16–18).
- trajno nesposobnimi pacienti, v tem primeru soglasje poda najbližji sorodnik ali skrbnik;
- začasno nesposobnimi pacienti, v tem primeru danski zakon ne dovoljuje soglasja najbližjih sorodnikov ali skrbnikov, razen če je ta zakonsko določen za skrbnika.
4.6.2 Pravica do obveščenosti in sodelovanja
Danski Zakon o zdravju (angl. Health Act, Official Journal (Lovtidende) Republic of Denmark, No. 546/05, 1395/05, 491/06, 538/06, 1556/06, 431/07, 511/07, 95/08) ne ureja pravice do obveščenosti in sodelovanja kot samostojne pravice. Pacient ima pravico do informiranosti in ne-informiranosti. Posebnost danskega zakona je terapevtska izjema, saj je ta nezakonita. Od leta 1998, ko je prišel v veljavo Zakon o pacientovih pravica, je postala neinformiranost pacienta, tudi če informacije lahko škodijo pacientu, nezakonita. Pacientovo željo po neobveščenosti se mora spoštovati, ampak je to izključno pacientova odločitev in ne zdravnikova. Vendar pa se lahko zavrne pacientu dostop do zdravstvene dokumentacije, če se smatra, da bi bilo to za pacienta škodljivo.
4.6.3 Pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov
Danski Kazenski zakonik (angl. Criminal Code) določa poklicno skrivnost, ki zagotavlja zaščito pred razkritjem pacientovih podatkov. Zakon o zdravju določa pravico do zaupnosti s strani zdravstvenih delavcev. Pacientove podatke sodelavcem ali drugim zdravstvenim ustanovam je možno le na podlagi pacientove privolitve, vendar zakon določa izjeme. Pravica do zasebnosti z Zakonom o zdravju ni v celoti urejena, ta je varovana z Kazenskim zakonikom, ki kaže na pomen zaščite zasebnosti (Nys idr. 2007a, 29).
Zakon o obdelavi osebnih podatkov iz leta 2000 (angl. Act on Processing of Personal Data, Lovtidende (Official Journal) Republic of Denmark, No. 429/00, 280/01, 552/05, 519/07, 188/09, 503/09, 422/11, 1245/12, 639/13) prepoveduje obdelavo osebnih podatkov v zvezi z zdravjem, razen v posebnih okoliščinah. Če se pacientovi podatki obdelujejo, mora upravljavec pacienta o tem obvestiti. Zakon o obdelavi osebnih podatkov tudi določa, da mora upravljavec sporočiti, če so bili podatki nezakonito obdelani.
4.6.4 Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo
Zakon o medicinski praksi (angl. Medical Practices Act) vsebuje določbo, da je dolžnost zdravnika, da vodi zdravstveno dokumentacijo svojih pacientov. Tudi Odredba št. 665 (angl.
Order No. 665 on Information and Consent and the Communication of Information Relating to Health. Lovtidende, 1998, Part A, No. 133, pp. 3877–3880) z dne 14. september 1998 govori o informacijah in soglasju ter sporočanju podatkov in se nanaša na pristojnosti zdravstvenih izvajalcev, v zvezi z evidentiranjem (sporočanja in širjenja) informacij o pacientovem zdravstvenem stanju, v sladu z aneksom št. 235 (angl. Circular No. 235) z dne 19. decembra, ki od zdravnikov zahteva, da vodijo zdravstveno dokumentacijo (Nys idr.
2007a, 24).
Zakon o zdravju (angl. Health Act, Official Journal (Lovtidende) Republic of Denmark, No.
546/05, 1395/05, 491/06, 538/06, 1556/06, 431/07, 511/07, 95/08) določa, da če pacient zahteva, mora biti obveščen, kdaj se njegovi zdravstveni podatki iz zdravstvene dokumentacije obdelujejo. Pacient mora biti obveščen:
- kateri podatki so bili v obdelavi;
- o namenu obdelave podatkov;
- kdo je obdelane podatke prejel.
Pacient lahko zahteva kopijo zdravstvene dokumentacije. Zakon o zdravju (angl. Health Act, Official Journal (Lovtidende) Republic of Denmark, No. 546/05, 1395/05, 491/06, 538/06, 1556/06, 431/07, 511/07, 95/08) določa, da se lahko informacije po pacientovi smrti posreduje svojcem, razen če to ni v skladu z željami pacienta. Informacije lahko zdravstvena ustanova posreduje tudi bližnjim sorodnim, vendar le na podlagi pisnega soglasja pacienta.
Zakon o ne navaja pravice do popravka, izbrisa ali uničenja zdravstvene dokumentacije.
4.6.5 Pravica do pritožbe in odškodnine
Pacient ima pravico do pritožbe. Pacient se lahko pritoži v (Nys idr. 2007a, 35–38):
- pacientovo pisarno, kjer pacienti dobijo informacije, navodila in nadaljnje napotke o pravicah. Njihova naloga je tudi poučevanje pacientov glede njihovih pravic, prejemanje pritožb in ustrezno posredovanje le teh;
- pacientov pritožbeni odbor, ki obravnava pritožbe neposredno in predstavlja nepristransko javno avtoriteto;
- Uradu Varuhu človekovih pravic.
Pravica do odškodnine (Nys idr. 2007a, 35–38):
- po pacientovi zavarovalni shemi, ki je bila narejena leta 1992.
Lahko rečemo, da sta pravica do pritožbe in odškodnine najmočneje zaščiteni pravici na Danskem (Nys idr. 2007a, 35–38).