67
Slika 62: Starejši otroci so bili bolj pozorni na to, kam spada storž in kam jabolko.
Pri senzornem spominu se mlajši otroci niso želeli igrati s prevezo, zato so se igrali glede na podobnost in tudi pri tem uporabili tip (slika 63). Starejši otroci so se s senzornim spominom zelo radi igrali (slika 64), vendar niso dovolili, da jim kdorkoli od otrok pomaga. Igro so želeli imeti zase in so jo želeli rešiti brez pomoči.
Slika 63: Igra brez preveze.
68
Slika 64: Igra s prevezo.
Igra s tiho knjigo je v skupini Zvezdice potekala drugače kot v skupini Žabice. Pri Zvezdicah so pobudo za igro prevzeli starejši otroci. Večkrat se je zgodilo, da so se otroci z živalco na prstu igrali sami, njihova igra pa se ni prepletala z igro drugih otrok pri mizi (slika 65). Čez čas so me tudi v skupini Zvezdice povabili k igri. Igrali smo se, da v gozdu iščemo jabolka in hruške za ježka (slika 66). Otrokom je motivacija padla hitreje kot v skupini Žabice in kmalu so se začeli igrati tudi z drugimi igračami. Pri tihi knjigi pa sta ostali še dve deklici, ki sta se igrali skupaj (slika 67).
Slika 65: Vsak otrok na fotografiji se igra svojo igro.
69
Slika 66: K igri so povabili tudi mene.
Slika 67: Skupna igra medveda in lisice.
8.2.3 PROSTA IGRA Z IGRAČAMI
Tudi v skupini Zvezdice je bil po dopoldanski malici čas za prosto igro. Najstarejši deček je takoj vzel traktor in ga prinesel k tihi knjigi (slika 68). Tam je nato živali vozil na prikolici in jim nosil hrano. Kasneje so štiri deklice ugotovile, da lahko živali stojijo same, če jih pravilno nastaviš (slika 69). Tako so vse živali postavile pokonci in igro nadaljevale tako. Najmlajša dva v skupini sta se igrala s senzornim spominom, vendar sta kocke zlagala v vrsto, jih obračala na stran, gradila stolpe itd. Ostali otroci so se igrali z vrtčevskimi igračami.
70
Slika 68: Igra s traktorjem in tiho knjigo.
Slika 69: Igra deklic s pokonci postavljenimi živalmi.
EVALVACIJA:
Glede na prvo izkušnjo izvedbe dejavnosti sem bila nad skupino Zvezdic negativno presenečena. Pričakovala sem, da bodo, glede na to, da so v skupini starejši otroci, gozdno tematiko poznali bolje. Pri pogovoru o gozdu in mojih vprašanjih so bili otroci zmedeni in niso odločno podajali odgovorov. Ko sem jim pokazala plodove, so znali poimenovati le kostanj in lešnik. Poleg tega so poznali storž in palico, ostalih plodov pa niso prepoznali. Pri pogovoru so sodelovali vsi otroci, vendar je večino odgovorov
71
podal najstarejši deček. Po pogovoru z vzgojiteljico sem ugotovila, da otroci zelo malo časa preživijo v gozdu, saj so iz enote, ki gozda nima tako zelo blizu vrtca. Vzgojiteljica je povedala tudi, da v rutino ne vključuje veliko tem povezanih z gozdom. Ne glede na to so otroci dosegali cilje in razumeli pomen iger.
Pri igri z gozdno kocko so starejši otroci hitro zgubili interes, saj je bila igra zanje prelahka. Mlajši so se tudi kasneje med prosto igro raje igrali z njo. Opazila sem razlike pri igri glede na starost otrok. Starejši otroci so se igre lotili z načrtom, medtem ko so mlajši otroci igro reševali spotoma. Zanimivo je bilo tudi, da so se otroci iz skupine Zvezdice večkrat osredotočali na to, kaj je narisano na koščkih in škatli kot pa na obliko koščkov. Deklica, stara 3 in pol leta, me je še posebej presenetila, saj je pri tej igri ubrala čisto svojo taktiko. Ko je koščke stresla iz škatle, je vse obrnila s sličicami navzdol. Nato je koščke premešala in vsakič ko je odkrila košček, se je odločila, v katero škatlo ga bo razvrstila glede na to, kaj je na njem narisano.
Pri senzornem spominu, so bili otroci zelo nesigurni. Mlajši niso želeli igrati s prevezo, starejšim pa to ni povzročalo težav. Vsi otroci razen enega so najdene pare postavili na podstavek. Pri tem jih je polovica zlagala na svoj način. Zanimivo se mi je zdelo tudi, da so se mlajši otroci med prosto igro igrali s senzornim spominom. To zanje ni bil več spomin temveč gradniki. Deček, star 3 leta, se na začetku sploh ni želel igrati, nato pa je vseeno pristopil. Igral je brez preveze in tudi to mu je povzročalo veliko težav. Težko je ločil oreh od kostanja in se pri tem velikokrat zmotil, a mu je na koncu vseeno uspelo poiskati vse pare.
Igra s tiho knjigo je bila bolj individualna. Vsak si je izbral žival ali dve in ustvaril svojo zgodbo, ki se je le redko prepletala z zgodbo drugih. Šele med prosto igro so deklice igro igrale bolj enotno in ustvarjale skupno zgodbo. Opazila sem, da so se otroci med dejavnostjo težje sprostili kot kasneje med prosto igro. Predvidevam, da je to zaradi tega, ker me niso poznali tako dobro, kot me poznajo otroci iz skupine Žabice in Lisičke.
72
8.3 DEJAVNOSTI V SKUPINI LISIČKE, STAROSTNA SKUPINA 1–2 LETI
V skupini Lisičke smo že med načrtovanjem dejavnosti potek zastavili drugače. Tako kot v prejšnjih dveh skupinah smo tudi mi sedli na blazino. Najprej sem jim pokazala plodove, ki sem jih prinesla s sabo. Plod je vsak otrok pobožal in ga prijel v roke, če je to želel. Plodove smo skupaj poimenovali, pri tem pa so otroci storž in vejo prepoznali sami. Nato sem sedla za mizo, otroci pa so mi sledili.
Za mizo sem najprej iz vrečke vzela igro Gozdna kocka. Vprašala sem jih, kaj je narisano na škatli. Odgovorili so z »abuk« - jabolko in »soržek« - storž. Nato sem iz škatle stresla koščke in spet smo ugotavljali, kaj je narisano na koščkih. Otroci so sami od sebe začeli koščke metati v škatlo. Otroci so se igrali celo tako, da so s škatle vzeli pokrov in ga postavili nazaj (slika 70). Igre so se lotevali predvsem z metodo poskusov in napak (slika 71).
Slika 70: Igra s pokrovi.
73
Slika 71: Reševanje z metodo poskusov in napak.
Iz vrečke sem nato vzela senzorni spomin in ga položila na mizo. Otrokom sem povedala, da je to poseben spomin, ki ga pobožamo, da lahko najdemo pare. Pokazala sem jim primer in najden par postavila na podstavek. Otroci so takoj ponovili za mano in začeli s prsti tipati po senzornem spominu in pare postavljati na podstavek (slika 72).
Nekaj otrok najprej ni želelo pobožati kock, vendar so se kasneje opogumili, ko so videli, da tudi ostali otroci tipajo in iščejo pare (slika 73). Na koncu pa so spomin pobožali še enkrat (slika 75).
Slika 72: Postavljanje parov na podstavek.
74
Slika 73: Deček najprej ni hotel pobožati spomina, nato pa sta ga skupaj s kužkom Pikijem pobožala.
Slika 74: S skupnimi močmi jima je uspelo najti pare.
75
Slika 75: Na koncu pa ponovno pobožamo spomin in se tako prepričamo, ali nam je uspelo.
Na koncu sem iz vreče vzela še tiho knjigo in jo postavila na mizo. Ko sem jo odprla, smo poimenovali živali. Otrokom to ni predstavljalo težav. Živali sem jim nataknila na prstke in jih nekaj časa pustila, da se igrajo. Otroci so večinoma gledali in božali živali (slika 76). Čez nekaj časa smo zapeli pesmico za vsako žival posebej. Otroci so peli z mano in ob tem migali z živalmi (slika 77). Opazila sem razliko pri igri. Otroci so po nekaj minutah igre podlago postavili pokonci.
Slika 76: Igra s tiho knjigo.
76
Slika 77: Ob petju pesmice Ježek teka, teka se je ježek gibal po hribu.
EVALVACIJA:
V skupini Lisičke so dejavnosti potekale drugače. Dejavnost je trajala manj časa, otroci pa so igrače, sploh senzorni spomin, bolj kot ne le raziskovali. Dejavnosti sem prilagodila tako, da so bile bolj povezane s čustvi, saj smo veliko peli in božali, da so se otroci počutili kar se da varne.
Gozdna kocka je bila za nekatere otroke, ki še niso bili stari 2 leti, prezahtevna, zato so igro reševali z metodo poskusov in napak ali pa so le raziskovali oblike in pokrov. Za malo starejše otroke pa je bila igra zelo zanimiva in so se dolgo igrali z njo. Nekajkrat se je zgodilo, da je storž pristal v nepravi škatli. To je opazila deklica, ki je malo starejša od ostalih (2 leti in pol) in to popravila, in rekla: »Ne, ta ne paše tuki!«.
Senzornega spomina nihče od otrok ni reševal s prevezo, saj sem presodila, da je to za njih še pretežko, skrbelo pa me je tudi, da bi tako dobili odpor do te igre - glede na predhodne izkušnje v skupini Zvezdice. Kljub temu so otroci božali in celo pravilno našli pare in jih zlagali na podstavek. V tem primeru ni nihče parov zlagal ob strani.
Otroke sem skušala čim bolj motivirati, da bi spomin vsaj pobožali. Pri tem sem bila zelo uspešna.
Igro s tiho knjigo sem namenoma na začetku prepustila njim, da sem lahko opazovala, kako se bodo odzvali. Otroci so na začetku živali le božali, kmalu pa ugotovili, da ima
77
vsaka žival spodaj luknjico, kamor paše prstek oz. v njihovem primeru tudi cela rokica.
Tako sem jim nato pomagala, da so živali nataknili na roke in ponovno opazovala, kako se bo igra razvila. Otroci so si živali kazali med seboj in jih božali. En deček je celo začel oponašati medveda in po igralnici hodil kot medved. Kasneje sem predlagala, da zapojemo pesmico za vsako žival, živali pa ob pesmici potujejo po podlagi. Med petjem so otroci oživeli. Nekaj jih je plesalo, nekaj jih je pelo z mano, živali so se gibale po podlagi in po mizi, ostali otroci pa so to dogajanje le opazovali.
Ker je bila celotna dejavnost že podobna prosti igri, otroci niso imeli posebnega časa za prosto igro. Preden sem odšla, sem jim igrače pustila na mizi še nekaj časa, da so se lahko še malo poigrali in jih raziskali, nato pa sem se od njih poslovila in se jim zahvalila za prijetno dopoldne.
8.4 DAN V GOZDNI IGRALNICI
Svoje dejavnosti sem zaključila tako, da smo se z otroki iz skupine Žabice in iz skupine Zvezdice odpravili v gozdno igralnico, ki jo imamo v bližini vrtca, in tam preživeli cel dan. Po zajtrku smo se srečali na ploščadi pred vrtcem in se odpravili proti gozdu (slika 78). Ker je do gozdne igralnice kar nekaj hoje, se nam otroci iz skupine Lisičke niso mogli pridružiti. Že med hojo sem opazila, da so otroci iz skupine Žabice obujali spomine na pomlad, ko smo nabirali listje in plodove. Pri otrocih iz skupine Zvezdice pa sem opazila, da so zelo pozorni na okolico. Na tleh so opazili storžke in veje ter jih že med hojo nabirali. Otroci so se tudi veliko pogovarjali o gozdnih živalih.
78
Slika 78: Na poti v gozdno igralnico.
Ko smo prispeli v gozdno igralnico, smo najprej z vzgojiteljico ponovili pravila obnašanja in kje se lahko gibamo (slika 79). Nato smo odložili svoje stvari, otroci pa so se zapodili v igralnico. Med igro so plezali po igralih, se lovili, raziskovali gozdna tla itd. Opazila sem, da so se otroci iz skupine Žabic spet igrali trgovino, vendar so tokrat otroci prevzeli vlogo živali iz tihe knjige. Tudi malico smo pojedli v gozdu (slika 80) in nato nadaljevali z igro (slika 81). Med malico smo se pogovarjali o tem, kako pomembno je, da vse, kar v gozd prinesemo, tudi odnesemo nazaj v vrtec in vržemo v koš, ter da moramo na gozd paziti in skrbeti, da bo vedno čist. Po malici so otroci nadaljevali igro na plezalu, ki je v gozdni igralnici (slika 82).
Ob opazovanju sem bila vesela, da sem za konec izbrala dan v gozdni igralnici, saj sem lahko videla, kako se je njihov odnos do gozda spremenil. Bilo je očitno, da uživajo in podoživljajo naše skupne trenutke v gozdu in v igralnici, ko smo se preko igre učili o plodovih in življenju v gozdu.
79
Slika 79: Prispeli smo v gozdno igralnico in obnovili pravila.
Slika 80: Malica v gozdni igralnici.
Slika 81: Igra v gozdni igralnici.
80
Slika 82: Plezanje po igralih v gozdni igralnici.
81
9 DISKUSIJA
V diskusiji bom predstavila, kako smo dosegli zastavljene cilje in preverili veljavnost hipotez.
Sledili smo naslednjim ciljem (C1–C6):
C1: Predstaviti igre in igrače.
V drugem in tretjem poglavju smo opisali igro in igrače, ki so značilne za predšolsko obdobje. Igra je za otrokov razvoj in življenje bistvenega pomena. Igrače so lahko vsi predmeti, ki njihovi igri dajejo nek smisel. Poznamo različne klasifikacije iger, v diplomskem delu pa smo opisali klasifikacijo po I. Toličič, ki se tudi v literaturi pojavi največkrat. Klasifikacijo igrač smo opisali po L. Marjanovič Umek, ki igrače deli na igrače za razgibavanje, ljubkovalne igrače, konstrukcijske igrače, družabne igre in priložnostne igrače. Bolj podrobno smo raziskali didaktične igrače in predstavili njihov pomen in vpliv na otrokov razvoj.
C2: Opisati gozdno pedagogiko s poudarkom na predšolskem obdobjem.
Peto poglavje opisuje gozdno pedagogiko, ki je veda, ki opisuje različne cilje z namenom zbližanja človeka z naravo. V vzgojno-izobraževalnem procesu spodbuja raziskovanje narave in vpeljevanje narave v splošne tematike, kot je na primer učenje pesmice v gozdu. Poudarja pomen doživljanja gozda z vsemi čutili in pa izkustvo.
Začetke gozdne pedagogike najdemo v skandinavskih državah, kasneje pa se je koncept razvil tudi pri nas. Sprva smo pogosto slišali za gozdne vrtce in šole, danes pa imamo v Sloveniji tudi mrežo gozdnih vrtcev in šol.
C3: Predstaviti mnenja in stališča vzgojiteljev o gozdni pedagogiki.
Strokovni delavci, ki so izpolnili anketni vprašalnik, si pojem gozdna pedagogika večinoma razlagajo kot sobivanje z naravo. Vsebine gozdne pedagogike v veliki večini dobro poznajo in jih v svoj delovni proces v večini pogosto vključujejo, največkrat kot bivanje v gozdu ali pa kot igro z gozdnimi materiali. Povezava med didaktičnimi igračami in gozdno pedagogiko se jim večinoma zdi precej smiselna. Skoraj vsi so že imeli priložnost izdelovati didaktične igrače. Pri didaktičnih igrah sta večini pomembna tako samostojna kot skupinska igra. Gozdno pedagogiko pa bi izvajali kombinirano v naravnem okolju in v vrtcu.
82
C4: Zasnovati, izdelati in preizkusiti tri različne ciljno naravnane didaktične igrače.
Izdelava didaktičnih igrač je potekala tekoče. Pri zasnovi in izdelavi smo izhajali predvsem iz skupine otrok, v kateri smo igrače tudi preizkusili. Didaktične igrače smo zasnovali tako, da je bila vsaj ena primerna za določeno starost in pa, da so bile prilagodljive za mlajše oz. za starejše. Izdelavo in tehnične postopke predstavimo v sedmem poglavju. Preizkus igrač najdemo v osmem poglavju. Izdelavo in preizkus didaktičnih igrač smo dokumentirali s fotografiranjem.
C5: Kritično analizirati in ovrednotiti dejavnosti igre zasnovanih didaktičnih igrač.
Skozi uvodne dejavnosti smo pri otrocih ugotovili, kakšno predznanje o gozdnih plodovih in živalih imajo. Temu smo nato prilagodili dejavnosti z didaktičnimi igračami. Dejavnosti opišemo v osmem poglavju, posamezno za vsako skupino. Pri vsaki dejavnosti dodamo tudi evalvacijo, v kateri analiziramo potek dejavnosti. Otroci so se na didaktične igrače odzvali z zanimanjem.
C6: Razvijati pozitiven odnos otrok do narave in tehnične vzgoje.
Ob zaključni dejavnosti smo opazili, da otroci na gozdni prostor gledajo z večjo mero ljubezni, saj smo kar nekaj časa porabili za to tematiko. Ob podatku, da smo didaktične igrače izdelali sami, so me otroci spraševali, kako nam je to uspelo in katere stroje smo uporabili. Skozi pogovor smo ugotovili, da razvijamo pozitiven odnos do tehnične vzgoje, saj so si tudi otroci želeli izdelati svoje igrače in pri tem porabiti enake stroje kot mi.
Preverili smo tudi naslednje hipoteze (H1–H8):
H1: Večina vzgojiteljev gozdno pedagogiko pogosto vključuje v svoj proces dela.
To hipotezo lahko potrdim. Največ (47 %) strokovnih delavcev v svoje delo vključuje bivanje v gozdu in pa prosto igro z gozdnimi materiali enkrat tedensko. 38 % enkrat mesečno ustvarja z gozdnimi materiali in se likovno izraža. Didaktične igrače skoraj polovica (41 %) izdeluje parkrat letno.
83
H2: Poznavanje vsebin gozdne pedagogike se med vzgojitelji, ki delajo v vrtcih na vasi, in med vzgojitelji, ki delajo v mestnih vrtcih, ne razlikuje.
Hipotezo lahko potrdim. Poznavanje gozdne pedagogike se pri delavcih, ki delajo na vasi, in delavcih, ki delajo v mestu, ni razlikovalo. Razlika je bila opazna pri vprašanju, kaj je pomembno pri didaktični igri. Strokovni delavci, ki delajo v mestu, so pri tem vprašanju poudarjali pomen samostojne igre, strokovni delavci, ki delajo na vasi, pa so poudarjali, da je pomembno, da se otrok nauči skupinske igre in da zna počakati na vrsto ter upoštevati pravila.
H3: Večina vzgojiteljev gozdno pedagogiko v svoj proces dela večkrat vključuje skozi igro z nestrukturiranim materialom in izdelovanjem dekoracije kot pa skozi načrtovane dejavnosti.
To hipotezo lahko ovržem. Kar 96 % anketiranih gozdno pedagogiko v svoj proces vključuje s pomočjo načrtovanih dejavnosti.
H4: Večina vzgojiteljev je pri svojem delu že izdelovala didaktične igrače.
To hipotezo lahko potrdim, saj jih je 88 % pri svojem delu že izdelovalo didaktične igrače. Ob tem so največkrat izdelovali čutne poti in različne sestavljanke.
H5: Vsaj polovico otrok bodo didaktične igrače pritegnile in bo zanje izkazala zanimanje.
Hipotezo lahko potrdim. Otroci so se na didaktične igrače odzvali pozitivno in so med igro vidno uživali. Nekaj otrok je za igro z didaktičnimi igračami prosilo tudi, ko smo dejavnosti že zaključili.
H6: Vsaj polovica otrok bo po igri z vsemi tremi didaktičnimi igračami usvojila nove gozdne vsebine.
To hipotezo lahko delno potrdim. Pri mlajših otrocih smo po končani igri res opazili, da so uspeli prepoznati in poimenovati žir, pri starejših pa razen bolj pozitivnega odnosa do gozda ni bilo opaziti večjih sprememb v znanju.
H7: Večina otrok, ki se bo najprej igrala s tiho knjigo, bo hitreje razumela pravila igre z gozdno kocko.
To hipotezo lahko ovržem. Vrstni red ni vplival na boljše razumevanje pravil iger.
84
H8: Večina mlajših otrok (starost 2–3 leta) se bo pri igri senzorni spomin bolj poglobila v čutne zaznave kot v pravilno postavitev spomina na podstavek.
To hipotezo lahko potrdim. Mlajši otroci so senzorni spomin v večini božali in se s podstavkom niso pretirano ukvarjali. Nekaj jih je, ko so našli vse pare, kocke vseeno zložilo na podstavek. Med samo igro pa jim je bilo bolj zanimivo to, da so čutno raziskovali in iskali podobnosti.
85
86
10 ZAKLJUČEK
Igra je otrokova primarna, notranja potreba, če pa to povežemo še z naravnim okoljem, so otroci srečnejši. V gozdu imajo tako veliko možnosti za dober gibalni, čutno-zaznavni, emocionalni in kognitivni razvoj, da bi bilo škoda, če jim strokovni delavci tega ne bi omogočili.
Ker je naš vrtec obdan z gozdom, sem vedela, da bodo otroci gozdno tematiko dobro sprejeli. Kljub temu pa sem želela tematiko uvesti na drugačen način, in sicer preko didaktičnih igrač. Zdi se mi, da je bila to za otroke nova izkušnja, s katero smo se vsi naučili novega in malo drugačnega načina dela.
Ker je naš vrtec obdan z gozdom, sem vedela, da bodo otroci gozdno tematiko dobro sprejeli. Kljub temu pa sem želela tematiko uvesti na drugačen način, in sicer preko didaktičnih igrač. Zdi se mi, da je bila to za otroke nova izkušnja, s katero smo se vsi naučili novega in malo drugačnega načina dela.