Porazdelitev odgovorov glede na izdelavo didaktičnih igrač anketirancev

Slika 10 prikazuje, da je 88 % (64) strokovnih delavcev že izdelovalo didaktične igrače.

12 % (9) pa jih pri svojem delu še ni izdelovalo.

I. OPIS IZDELANIH DIDAKTIČNIH IGRAČ IN MATERIALI, KI SO JIH UPORABILI

Največ anketiranih je izdelalo čutno pot. Ostali odgovori so se navezovali na izdelavo ropotulj, spomina, različnih natikank in pretikank, senzornih iger, npr. senzorne žoge, različne vrste sestavljank, gozdni bingo in različne hišice za storže, škratke in listje.

Uporabili so različne materiale, največkrat les in naravne materiale. Nekaj jih je didaktične igrače izdelalo iz odpadnih materialov, ostali pa so izdelovali tudi iz blaga, pene, kartona in rafije.

II. VZROK, ZAKAJ DIDAKTIČNIH IGRAČ ŠE NISO IZDELOVALI

2 strokovna delavca sta napisala, da je didaktične igrače izdelovala vzgojiteljica, 3 za to še niso imeli priložnosti, 2 na to še nista pomislila, ostali pa na to vprašanje niso odgovorili.

13. KAJ SE VAM ZDI POMEMBNO PRI IZDELAVI DIDAKTIČNIH IGRAČ V POVEZAVI Z GOZDNO PEDAGOGIKO?

Slika 11: Porazdelitev odgovorov glede na mnenje anketirancev o tem, kaj je pri izdelavi didaktičnih igrač pomembno.

Iz slike 11 je razvidno, da je največ anketirancev mnenja, da je pri izdelavi najpomembnejši material (57) in to, da otroci izdelujejo sami oz. so pri izdelavi vključeni v proces (55). 30 jih je odgovorilo, da je pomembna kakovost igrače, 6 pa jih je označilo odgovor »drugo«. Pri tem so napisali, da so pomembni uporabnost, domišljija in izvirnost, vključitev staršev v projekt in pa to, da otroci materiale nabirajo sami.

14. KAJ JE ZA VAS PRI IGRI Z DIDAKTIČNIMI IGRAČAMI POMEMBNEJŠE?

PROSIM, DA NA KRATKO RAZLOŽITE SVOJ ODGOVOR.

Slika 12: Porazdelitev odgovorov na vprašanje o tem, kaj je pomembno pri igri z didaktičnimi igračami.

Iz slike 12 je razvidno, da je 42 % anketiranih na vprašanje odgovorilo, da samostojna igra. 40 % anketiranih je mnenja, da je pomembnejša skupinska igra.

Od vseh strokovnih delavcev jih je 18 % mnenja, da sta pri igri pomembni obe obliki iger.

Anketiranci so svoje odgovore argumentirali z zelo podobnimi odgovori. Tisti, ki so mnenja, da je pomembnejša samostojna igra, so to podkrepili z naslednjimi izjavami:

pomembno je, ker sam pride do rešitve in se pri tem v igro in cilje igre bolj poglobi, otrok je pri samostojni igri bolj ustvarjalen in razvija domišljijo ter sposobnost razmišljanja, ob uspehu doživi pozitivne občutke, ki vzpodbudijo notranjo motivacijo, kar pa je pri razvoju samozavesti zelo pomembno.

Anketiranci, ki so mnenja, da je pomembna skupinska igra, pa so svoje mnenje podkrepili z naslednjimi izjavami: pri tem sodelujejo in se učijo deljenja in pravil igre z vrstniki, poteka interakcija, ki spodbudi socializacijo, otroci se skupaj naučijo več, to pa je zanje bolj zanimivo, med igro se morajo naučiti dogovarjanja in poslušanja, zamisli otrok pomagajo tistim »šibkejšim«, pri skupinski igri pride do razvoja dialoga, otroci se naučijo timskega dela, počutijo se bolj varne in sigurne, pri tem se učijo reševanja konfliktov in navezujejo stike.

Anketiranci, ki so mnenja, da sta pri igri pomembna tako samostojna kot skupinska igra, so napisali, da je to odvisno od ciljne naravnanosti didaktične igrače in razvojne stopnje otrok. Večina jih je napisala, da je pomembno razvijati vse po malem.

15. GOZDNO PEDAGOGIKO BI IZVAJALI PREDVSEM:

Slika 13: Porazdelitev odgovorov glede na izvedbo gozdne pedagogike.

Iz slike 13 je razvidno, da največ anketirancev (66) gozdno pedagogiko izvaja kombinirano v naravnem okolju in v vrtcu. 62 strokovnih delavcev gozdno pedagogiko izvaja v gozdu, 27 v bližini vrtca, 24 pa s pomočjo naravoslovne-tehnične učne poti. Le 1 anketiranec je odgovoril, da bi gozdno pedagogiko izvajal samo v vrtcu, 1 pa je označil odgovor drugo in pri tem zapisal, da bi pri izvajanju vključil tudi starše.

7 IZDELAVA DIDAKTIČNIH IGRAČ

Pri načrtovanju diplomskega dela smo se odločili, da izdelamo tri didaktične igrače.

Izdelovali smo: gozdno kocko, gozdni senzorni spomin in tiho knjigo iz filca.

Igrače smo izdelali v delavnici na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Pred prihodom smo se s tehniškim sodelavcem dogovorili glede poteka dela in potrebnih materialov.

7.1 IZDELAVA GOZDNE KOCKE

Slika 14 : Končni izdelek: Gozdna kocka.

Na sliki 14 je končni izdelek Gozdna kocka.

Cilji:

 Otrok koščke razvrsti glede na obliko ali motiv na koščku.

 Otrok ob vstavljanju koščkov v pokrov razvija fino-motoriko.

 Otrok prepozna motiv na koščku in ga umesti v pravilno škatlo.

 električni ročni brusilni stroj.

35 POSTOPEK IZDELAVE:

Na krožni žagi odžagamo furnirno ploščo naslednjih dimenzij: 8 x po 140 mm x 140 mm x 5 mm, in 4 x po 130mm x 135 mm x 5 mm za vse stranice škatle. Na dveh stranskih ploščah izrežemo tudi rob za pokrov.

Pri lepljenju stranic škatle smo si pomagali s kotnim merilom (slika 15). Pred nanašanjem lepila smo robove zmočili z mokro gobico, da je les bolj vpil lepilo.

Slika 15: Lepljenje prve stranice kocke.

Zlepimo še ostale stranice, tako da je ogrodje kocke sestavljeno, in vse skupaj pritrdimo z mizarskimi sponami (slika 16).

Nekaj časa pustimo in nato prilepimo še dno (slika17). Vse skupaj pustimo stati 24 ur.

Slika 16: Škatla pritrjena z mizarskimi sponami.

Slika 17: Pritrjeno dno škatle.

Iz smrekove palice narežemo 6 kolutov dimenzije Φ 35 mm x 15 mm in 6 kvadrov dimenzije 35 mm x 35 mm x 15 mm in jih z brusilnim papirjem pobrusimo (slika 18), robove zbrusimo na kolutnem brusilnem stroju.

Slika 18: Brušenje koščkov z brusilnim papirjem.

Na pokrov narišemo vodilno črto (slika 19) in po njej s tračno žago izrežemo 4 kroge na en pokrov in 4 kvadrate na drugega.

Slika 19: Izrisovanje sledi za pomoč pri žaganju s tračno žago.

37 Narišemo še odprtine za vstavljanje

koščkov (slika 20).

Slika 20: Narisane luknje za vstavljanje koščkov.

Slika 21: Kocki pred izrezom lukenj v pokrov.

S stebelnim vrtalnim strojem izvrtamo luknje (slika 22) in jih na vretenski brusilni stroj pobrusimo.

Kvadratne odprtine pobrusimo s ploščato pilo.

Slika 22: Vrtanje lukenj s stebelnim vrtalnim strojem.

Slika 23: Brušenje z vretenskim brusilnim strojem.

S kocke odstranimo mizarske spone in vse strani pobrusimo z brusilnim papirjem in ploščato pilo, na koncu pa še z električnim ročnim brusilnim strojem.

Slika 24: Brušenje z električnim ročnim brusilnim strojem.

Na koncu z akrilnimi barvami narišemo motive in polakiramo z brezbarvnim lakom.

7.2 IZDELAVA SENZORNEGA SPOMINA

Slika 25: Končni izdelek: Gozdni senzorni spomin.

Na sliki 25 je končni izdelek Gozdni senzorni spomin na podstavku.

Cilji:

 Otrok s pomočjo tipa določi pare in jih položi na podstavek.

 Otrok razvija čut tipa.

 Otrok spozna in poimenuje gozdne plodove.

Materiali:

 12 x smrekov les, 40 mm x 40 mm x 40 mm,

 1 x furnirna plošča, 110 mm x 265 mm x 10 mm,

 1 x furnirna plošča, 105 mm x 270 mm x 5 mm,

 PVAC lepilo za les,

 silikonsko lepilo.

Orodje:

 toplotna lepilna pištola

 brusilni papir,

 mizarske spone.

Pripomočki:

 kljunasto merilo.

40 Stroji:

 krožna žaga,

 električni ročni brusilnik,

 kolutni brusilni stroj.

POSTOPEK IZDELAVE:

S krožno žago odrežemo furnirni plošči dimenzij 110 mm x 265 mm x 10 mm in 105 mm x 270 mm x 5 mm in smrekov les dimenzij 12x 40 mm x 40 mm x 40 mm (slika 26)

Slika 26: Izrezane kocke za senzorni spomin.

S PVAC lepilom za les zlepimo dele podstavka in ga z mizarskimi sponami pritrdimo ter pustimo stati 24 ur (slika 27). Nato ga pobrusimo z električnim brusilnim strojem.

Slika 27: Pritrjen podstavek z mizarskimi sponami.

41 S kolutnim brusilnim strojem

pobrusimo vse robove kocke (slika 28).

Slika 28: Brušenje kock za senzorni spomin s kolutnim brusilnim strojem.

Slika 29: Zbrušene kocke za senzorni spomin.

42 Na kocke nato nalepimo plodove

(slika 30) in vse skupaj polakiramo z brezbarvnim lakom za les.

Slika 30: Lepljenje plodov na kocke.

7.3 IZDELAVA TIHE KNJIGE GOZDNA ZGODBA

Slika 31: Končni izdelek: Gozdna zgodba.

Na sliki 31 je končni izdelek. Sprednja stran z naslovom in odprta knjiga z živalmi.

Cilji:

 Otrok razvija domišljijo.

 Otrok prepozna in poimenuje gozdne živali.

 Otrok razvija fino motoriko.

 Otrok razvija simbolno igro.

Material:

 trd karton, dimenzije 715 mm x 400 mm,

 filc različnih barv,

 samolepilni ježki.

Pripomočki:

 ravnilo,

 šivanka.

Orodje:

 toplotna lepilna pištola.

Slika 32: Lepljenje filca na podlago.

lepilno pištolo prilepimo na notranjo stran knjige (slika 33). toplotno lepilno pištolo zlepimo obe strani in pustimo odprtino,

45 veliko en prst. Nato nalepimo še

ostale detajle in zašijemo oči, nos in usta (slika 34).

Slika 34: Med lepljenjem in šivanem detajlov.

Na želode, jabolko in hruško nalepimo samolepilne ježke (slika 35).

Slika 35: Lepljenje samolepilnih ježkov.

Na koncu na prvo stran nalepimo naslov in sistem za zapiranje knjige. Za to uporabimo samolepilne ježke.

Slika 36: Sprednja stran tihe knjige.

Slika 37: Zadnja stran tihe knjige.

8 DEJAVNOSTI IN PREIZKUS DIDAKTIČNIH IGRAČ V VRTCU

Praktični del diplomskega dela smo izvajali v vrtcu Ig v enoti Krimček. V tem vrtcu že 4. leto delam kot študentka. Dejavnosti smo izvajali v skupini Žabice, v kateri je 19 otrok, starih 34 leta, 10 dečkov in 9 deklic. Poleg tega pa smo za primerjavo del dejavnosti, tj. preizkus didaktičnih igrač, izvedli tudi v kombinirani skupini Zvezdice, kjer so otroci, stari 24 leta. V skupini je 19 otrok, 7 dečkov in 12 deklic. Izvedli smo jih tudi v homogeni skupini Lisičke prvega starostnega obdobja 12 leta. V skupini je 14 otrok, 8 dečkov in 6 deklic.

Vrtec se nahaja čisto ob gozdu, tako da je gozd ves čas tesno povezan z našim delom.

To nam je zelo olajšalo načrtovanje dejavnosti, saj smo lahko dejavnosti usmerili v gozd in jih povezali z obiski v gozdu in igro v gozdni igralnici. Zdi se nam, da je to pri gozdni pedagogiki najpomembnejše.

V naslednjih poglavjih bomo podrobneje opisali dejavnosti, ki smo jih izvedli v skupinah.

8.1 DEJAVNOSTI V SKUPINI ŽABICE, STAROSTNA SKUPINA 3–4 LETA

Ob prihodu v skupino Žabic smo opazili, da se otroci zelo radi igrajo z doma izdelano igračo, ki jim jo je izdelala vzgojiteljica (slika 38). Otroci so se večkrat vračali k

Slika 38: Didaktična igrača z barvami.

Bilo je jasno, da je že veliko vsebin, povezanih z gozdno pedagogiko, v vsakodnevni rutini otrok. Odločila sem se, da jih z vzgojiteljico peljeva na sprehod skozi gozd, kjer bi skozi opazovanje ugotovila, kako dobro poznajo to tematiko. V gozd smo se odpravili takoj po zajtrku. Med sprehodom do gozda sem beležila njihove izjave:

»A misliš, da gremo na igrišče? Jaz bi šel raje v gozd.«

»Poglej, zavili bomo v gozd!«

»Petra, kaj bomo počeli v gozdu?«

»Nabral bom palice in storžke, da bom lahko zgradil skakalnico za traktor.«

Ob prihodu na gozdni rob smo otrokom pustili, da prosto tekajo po gozdni poti. Pri drevesu, ki so ga otroci iz skupine Žabice poimenovali Lisko, smo se ustavili. Z njimi sem vodila pogovor s pomočjo odprtih vprašanj.

VPRAŠANJE: »Kako se počutiš v gozdu?«

ODGOVORI:

»V gozdu sem zelo tiho.«

»V gozdu ni hrupa, zato sem tak nič jezen.«

»Jaz v gozd rad pridem, ker lahko poslušam ptičke.«

»Ja in v gozdu so tudi srnice, zato ne smemo kričati.«

VPRAŠANJE:

»Omenili ste že nekaj živali. Katere živali še živijo v gozdu?«

ODGOVORI:

»V gozdu živi medved.«

» Ja in veverice in polhi.«

»Jaz sem enkrat na poti v vrtec iz avta videl srnico.«

»Jaz pa sem videl ježka, kako je imel listke na bodicah.«

»Meni je pa mami povedla, da veverice v gozdu nabirajo želod in lešnik.«

»Ja, zato, ker jih morajo skrit in jih pozimi pojejo.«

VPRAŠANJE: »Kaj pa mislite, da živali vse počnejo v gozdu?«

ODGOVORI:

»V gozdu živijo.«

»Tukaj so doma in tukaj imajo svoje hiše.«

»Ja živali kupijo hrano v gozdu, mami pa v trgovini.«

»Živali se v gozdu tudi igrajo.«

VPRAŠANJE: »Omenili ste, da si živali v gozdu poiščejo hrano. Kaj pa lahko najdejo za pod zob?«

ODGOVORI:

»Lešnike.«

»In storže.«

»Pa tudi majhne žuželke.«

»Pa tiste lešnike, ki imajo take kapice.«

»Mi gremo nabirat kostanj v gozd.«

Med pogovorom so me otroci pozitivno presenetili, saj so o gozdu in življenju v njem vedeli že zelo veliko. Opazila sem, da jim je motivacija že zelo padla in da so komaj čakali, da se zapodijo med drevesa. Zato sem jim nekaj časa pustila, da se prosto igrajo (slika 39) . Med igro sem opazila, da so deklice večinoma nabirale listke in gradile majhne hišice, dečki pa so se posvečali različno velikim palicam in jih zbirali na kup.

Čez nekaj časa sem jih spet poklicala k sebi. Povedala sem jim, da bom v šoli, v katero še hodim, izdelala nekaj igrač, s katerimi se bodo potem lahko igrali, za igrače pa potrebujem nekaj gozdnega materiala. Povedala sem jim, da bomo naslednji dan spet obiskali gozd in s seboj prinesli tudi košarice, v katere bomo nabrali listke in plodove, če jih bomo našli, ter vejice. Otroci so se strinjali, in ker nas je že malo preganjal čas, smo se vrnili v vrtec na malico.

Slika 39: Prosta igra v gozdu.

8.1.1 NABIRANJE GOZDNEGA MATERIALA

Po zajtrku smo sedli v jutranji krog. Nekateri otroci so doma staršem povedali, da bomo v gozdu nabirali plodove in listke, zato so s seboj v vrtec prinesli različne košare. V jutranjem krogu smo obnovili, o čem smo se v gozdu pogovarjali. Nato smo se v garderobi oblekli in obuli ter vzeli košare. Tokrat smo šli malo globlje v gozd in otroci so že med potjo nabrali veliko materiala (slika 40). Nato smo se ustavili in otroci so tekali naokoli ter nosili plodove v košare. Našli so veliko listja, nekaj želodov, palice različnih velikosti ter žir (slika 41) .

Slika 40: "Poglej, kaj imam."

Slika 41: Nabiramo listke.

Slika 42: Na poti v gozd.

Slika 43: Pod listjem smo našli polžka.

Med nabiranjem so otroci opazili tudi nekaj živali. Pod listjem so našli polžka (slika 43), pri štoru pa je sedela žaba. To sem izkoristila in pogovarjali smo se o živalih.

Ponovili smo, katere živali smo našteli med sprehodom po gozdu. Svoje znanje smo nato razširili še z živalmi, ki smo jih našli v gozdu. Otroci so se med nabiranjem tudi igrali, in sicer predvsem simbolno igro trgovcev. Nekaj otrok je stalo pri košari. Bili so blagajniki, ostali pa so nosili plodove, listje in palice in igrali vlogo kupcev. Kot plačilno sredstvo so otroci uporabili navidezni denar, ki so si ga izmenjali s ploskom z rokami. Ker sem opazila, da se otroci igre v gozdu ne naveličajo, sva jih z vzgojiteljico kljub temu, da je bil čas za malico, pustili, da se igrajo. Čez nekaj časa smo se morali vrniti nazaj v vrtec. V vrtcu smo ves material dali na kup in pregledali, kaj vse smo pustila v igralnici, da so se z njim lahko igrali. Med igro sem opazila, da se s palicami zelo radi igrajo v kombinaciji z vozili, kot so npr. traktorji, avtomobili, bagri. Listki so bili uporabljeni v likovnem kotičku. Otroci so jih lepili na liste papirja, barvali in risali po njih. Plodovi so končali v kotičku s kuhinjo in so služili kot hrana za kuhanje in informacija, ki sem jo dobila, ko sem se prvič podrobneje seznanila z njihovo rutino in okoljem oz. igralnico, je bila zame ta, da so imeli v igralnici kar nekaj ročno izdelanih didaktičnih igrač. Od tega jih je bilo veliko povezanih z gozdnimi živalmi, plodovi in življenjem v gozdu.

Zgoraj navedena opažanja so bila med prvim sprehodom skozi gozd le še podkrepljena, saj je bilo očitno, kako zelo pozorni so otroci na okolico. Opazili so stvari, ki jih jaz drugače po vsej verjetnosti ne bi. Ko smo prišli na gozdni rob, so se takoj umirili kljub temu, da niso več hodili v koloni ampak prosto tekali po poti. Niso se več tako glasno pogovarjali kot npr. na poti čez igrišče.

Pogovor pri drevesu je potekal umirjeno. Otroci so me s svojimi odgovori zelo presenetili. Opazila sem, kako odprti tip vprašanj spodbudi njihovo domišljijo in tako sem dobila odgovore, ki niso bili povezani le z gozdom, temveč tudi z doživetji s starši in s vsakodnevnim življenjem doma. Presenetili so me odgovori na vprašanje, kako se počutijo v gozdu. Pričakovala sem, da se bodo bolj osredotočili na svoje občutke, kot so npr. vesel sem, v redu se počutim itd., kot pa na to, kako se v gozdu vedemo. Ob pogovoru z vzgojiteljico sem ugotovila, da so velikokrat omenjali prav to, da je treba v gozdu spoštovati živali, ki se bojijo hrupa in da smo v gozdu na obisku, zato se moramo obnašati spoštljivo. To mi pove, da je vzgojiteljica v svoje del pogosto vključevala tudi odnos do gozda. Opazila sem tudi, da so odgovore črpali iz okolja, v katerem so bili.

Ko sem jih vprašala o prehranjevanju gozdnih živali, so veliko odgovorov našli prav pod sabo na tleh ali pa na drevesih.

Med igro sem opazila, da se otroci v gozdu igrajo v večjih skupinah in da je veliko bolj verjetno, da se bodo igrali z vrstniki, s katerimi se v igralnici igrajo le redko. Zanimiva se mi je zdela tudi ugotovitev, kako se odzivajo na okolje brez kupljenih igrač.

Ugotovila sem, da to vodi v popolnoma drugačno igro kot v igralnici. V gozdu je veliko več simbolne igre, njihova domišljija pride bolj do izraza in zato se lahko igra obrne v veliko različnih smeri. V igralnici pa sem opazila, da je igra bolj ali manj vsak dan enaka. Opazila sem tudi, da je reševanje konfliktov v gozdu drugačno. Ker je prostor veliko večji, imajo več možnosti, da se odmaknejo in tako ne posegajo v igro drug drugega. Konfliktov je bilo v tistem času manj kot v igralnici. Tudi ko je prišlo do konflikta, niso takoj tekli k vzgojiteljicama in zahtevali, da konflikt pomagava rešiti midve. Konflikt so poskušali rešiti sami, če pa niso bili uspešni, so se odmaknili na drug konec in nadaljevali igro tam.

Ob obnovitvi pogovora v gozdu sem ugotovila, da so si otroci zapomnili zelo veliko.

Težave jim je delalo le poimenovanje žira in želoda. Ta dva imena plodov so tudi skozi ostale dejavnosti menjavali. Pozitivno me je presenetil tudi odziv staršev, saj so pokazali interes in v vrtec prinesli košare kljub temu, da jim to ni bilo naročeno. Ko so otroci med nabiranjem odkrili tudi nekaj živali, sem bila zelo vesela, saj mi je to nenačrtovano pomagalo in smo tako lahko skozi to izkušnjo razširili znanje. Zanimivo se mi je zdelo tudi to, kako hitro so otroci iz preprostega nabiranja razvili igro in si tako

popestrili bivanje v gozdu. Med vračanjem v vrtec so govorili, da se bodo tudi naslednjič igrali trgovino v gozdu. Očitno se jim je to res vtisnilo v spomin.

Ko smo material dali na kup, otroci niso imeli več toliko težav s poimenovanjem. Pri razvrščanju so me presenetili, saj so najprej razvrstili po podobnosti, kar je pomenilo, da so bili lešniki in želodi na istem kupu, palice na svojem, listke pa so med seboj razvrstili še glede na barvo.

Ko so material odnesli v kotičke po lastni izbiri, je bila to spet malo drugačna igra, saj smo gozd vnesli v našo igralnico in ga povezali z že poznanimi igračami. Med igro je deček stopil do mene in mi rekel: »Veš Petra, palice v sobi so res super.«, kar je bila potrditev, da so otroci uživali, čeprav sta bili ti dve dejavnosti zelo preprosti.

8.1.2 SPOZNAVANJE DIDAKTIČNIH IGRAČ IN PRVA IGRA Z NJIMI

Zaradi razmer zaradi epidemije COVID 19 sem z dejavnostmi lahko nadaljevala šele čez nekaj mesecev. V skupino Žabice sem prinesla izdelane didaktične igrače. Otroci

In document DIDAKTIČNE IGRAČE V POVEZAVI Z GOZDNO PEDAGOGIKO PRI OTROCIH, STARIH 2–4 LETA (Strani 43-0)