80
Slika 82: Plezanje po igralih v gozdni igralnici.
81
9 DISKUSIJA
V diskusiji bom predstavila, kako smo dosegli zastavljene cilje in preverili veljavnost hipotez.
Sledili smo naslednjim ciljem (C1–C6):
C1: Predstaviti igre in igrače.
V drugem in tretjem poglavju smo opisali igro in igrače, ki so značilne za predšolsko obdobje. Igra je za otrokov razvoj in življenje bistvenega pomena. Igrače so lahko vsi predmeti, ki njihovi igri dajejo nek smisel. Poznamo različne klasifikacije iger, v diplomskem delu pa smo opisali klasifikacijo po I. Toličič, ki se tudi v literaturi pojavi največkrat. Klasifikacijo igrač smo opisali po L. Marjanovič Umek, ki igrače deli na igrače za razgibavanje, ljubkovalne igrače, konstrukcijske igrače, družabne igre in priložnostne igrače. Bolj podrobno smo raziskali didaktične igrače in predstavili njihov pomen in vpliv na otrokov razvoj.
C2: Opisati gozdno pedagogiko s poudarkom na predšolskem obdobjem.
Peto poglavje opisuje gozdno pedagogiko, ki je veda, ki opisuje različne cilje z namenom zbližanja človeka z naravo. V vzgojno-izobraževalnem procesu spodbuja raziskovanje narave in vpeljevanje narave v splošne tematike, kot je na primer učenje pesmice v gozdu. Poudarja pomen doživljanja gozda z vsemi čutili in pa izkustvo.
Začetke gozdne pedagogike najdemo v skandinavskih državah, kasneje pa se je koncept razvil tudi pri nas. Sprva smo pogosto slišali za gozdne vrtce in šole, danes pa imamo v Sloveniji tudi mrežo gozdnih vrtcev in šol.
C3: Predstaviti mnenja in stališča vzgojiteljev o gozdni pedagogiki.
Strokovni delavci, ki so izpolnili anketni vprašalnik, si pojem gozdna pedagogika večinoma razlagajo kot sobivanje z naravo. Vsebine gozdne pedagogike v veliki večini dobro poznajo in jih v svoj delovni proces v večini pogosto vključujejo, največkrat kot bivanje v gozdu ali pa kot igro z gozdnimi materiali. Povezava med didaktičnimi igračami in gozdno pedagogiko se jim večinoma zdi precej smiselna. Skoraj vsi so že imeli priložnost izdelovati didaktične igrače. Pri didaktičnih igrah sta večini pomembna tako samostojna kot skupinska igra. Gozdno pedagogiko pa bi izvajali kombinirano v naravnem okolju in v vrtcu.
82
C4: Zasnovati, izdelati in preizkusiti tri različne ciljno naravnane didaktične igrače.
Izdelava didaktičnih igrač je potekala tekoče. Pri zasnovi in izdelavi smo izhajali predvsem iz skupine otrok, v kateri smo igrače tudi preizkusili. Didaktične igrače smo zasnovali tako, da je bila vsaj ena primerna za določeno starost in pa, da so bile prilagodljive za mlajše oz. za starejše. Izdelavo in tehnične postopke predstavimo v sedmem poglavju. Preizkus igrač najdemo v osmem poglavju. Izdelavo in preizkus didaktičnih igrač smo dokumentirali s fotografiranjem.
C5: Kritično analizirati in ovrednotiti dejavnosti igre zasnovanih didaktičnih igrač.
Skozi uvodne dejavnosti smo pri otrocih ugotovili, kakšno predznanje o gozdnih plodovih in živalih imajo. Temu smo nato prilagodili dejavnosti z didaktičnimi igračami. Dejavnosti opišemo v osmem poglavju, posamezno za vsako skupino. Pri vsaki dejavnosti dodamo tudi evalvacijo, v kateri analiziramo potek dejavnosti. Otroci so se na didaktične igrače odzvali z zanimanjem.
C6: Razvijati pozitiven odnos otrok do narave in tehnične vzgoje.
Ob zaključni dejavnosti smo opazili, da otroci na gozdni prostor gledajo z večjo mero ljubezni, saj smo kar nekaj časa porabili za to tematiko. Ob podatku, da smo didaktične igrače izdelali sami, so me otroci spraševali, kako nam je to uspelo in katere stroje smo uporabili. Skozi pogovor smo ugotovili, da razvijamo pozitiven odnos do tehnične vzgoje, saj so si tudi otroci želeli izdelati svoje igrače in pri tem porabiti enake stroje kot mi.
Preverili smo tudi naslednje hipoteze (H1–H8):
H1: Večina vzgojiteljev gozdno pedagogiko pogosto vključuje v svoj proces dela.
To hipotezo lahko potrdim. Največ (47 %) strokovnih delavcev v svoje delo vključuje bivanje v gozdu in pa prosto igro z gozdnimi materiali enkrat tedensko. 38 % enkrat mesečno ustvarja z gozdnimi materiali in se likovno izraža. Didaktične igrače skoraj polovica (41 %) izdeluje parkrat letno.
83
H2: Poznavanje vsebin gozdne pedagogike se med vzgojitelji, ki delajo v vrtcih na vasi, in med vzgojitelji, ki delajo v mestnih vrtcih, ne razlikuje.
Hipotezo lahko potrdim. Poznavanje gozdne pedagogike se pri delavcih, ki delajo na vasi, in delavcih, ki delajo v mestu, ni razlikovalo. Razlika je bila opazna pri vprašanju, kaj je pomembno pri didaktični igri. Strokovni delavci, ki delajo v mestu, so pri tem vprašanju poudarjali pomen samostojne igre, strokovni delavci, ki delajo na vasi, pa so poudarjali, da je pomembno, da se otrok nauči skupinske igre in da zna počakati na vrsto ter upoštevati pravila.
H3: Večina vzgojiteljev gozdno pedagogiko v svoj proces dela večkrat vključuje skozi igro z nestrukturiranim materialom in izdelovanjem dekoracije kot pa skozi načrtovane dejavnosti.
To hipotezo lahko ovržem. Kar 96 % anketiranih gozdno pedagogiko v svoj proces vključuje s pomočjo načrtovanih dejavnosti.
H4: Večina vzgojiteljev je pri svojem delu že izdelovala didaktične igrače.
To hipotezo lahko potrdim, saj jih je 88 % pri svojem delu že izdelovalo didaktične igrače. Ob tem so največkrat izdelovali čutne poti in različne sestavljanke.
H5: Vsaj polovico otrok bodo didaktične igrače pritegnile in bo zanje izkazala zanimanje.
Hipotezo lahko potrdim. Otroci so se na didaktične igrače odzvali pozitivno in so med igro vidno uživali. Nekaj otrok je za igro z didaktičnimi igračami prosilo tudi, ko smo dejavnosti že zaključili.
H6: Vsaj polovica otrok bo po igri z vsemi tremi didaktičnimi igračami usvojila nove gozdne vsebine.
To hipotezo lahko delno potrdim. Pri mlajših otrocih smo po končani igri res opazili, da so uspeli prepoznati in poimenovati žir, pri starejših pa razen bolj pozitivnega odnosa do gozda ni bilo opaziti večjih sprememb v znanju.
H7: Večina otrok, ki se bo najprej igrala s tiho knjigo, bo hitreje razumela pravila igre z gozdno kocko.
To hipotezo lahko ovržem. Vrstni red ni vplival na boljše razumevanje pravil iger.
84
H8: Večina mlajših otrok (starost 2–3 leta) se bo pri igri senzorni spomin bolj poglobila v čutne zaznave kot v pravilno postavitev spomina na podstavek.
To hipotezo lahko potrdim. Mlajši otroci so senzorni spomin v večini božali in se s podstavkom niso pretirano ukvarjali. Nekaj jih je, ko so našli vse pare, kocke vseeno zložilo na podstavek. Med samo igro pa jim je bilo bolj zanimivo to, da so čutno raziskovali in iskali podobnosti.
85
86
10 ZAKLJUČEK
Igra je otrokova primarna, notranja potreba, če pa to povežemo še z naravnim okoljem, so otroci srečnejši. V gozdu imajo tako veliko možnosti za dober gibalni, čutno-zaznavni, emocionalni in kognitivni razvoj, da bi bilo škoda, če jim strokovni delavci tega ne bi omogočili.
Ker je naš vrtec obdan z gozdom, sem vedela, da bodo otroci gozdno tematiko dobro sprejeli. Kljub temu pa sem želela tematiko uvesti na drugačen način, in sicer preko didaktičnih igrač. Zdi se mi, da je bila to za otroke nova izkušnja, s katero smo se vsi naučili novega in malo drugačnega načina dela.
Ugotovili smo, da anketiranci najbolje poznajo gozdne živali, gozdne rastline, gibalne igre v gozdu, najslabše pa je njihovo poznavanje ekologije gozda. Večini (40 %) se zdi povezava med gozdno pedagogiko in didaktičnimi igračami precej smiselna, nihče pa ne meni, da je ta povezava nesmiselna. Anketiranci največkrat bivajo v gozdu, najmanjkrat pa uporabljajo tehniko sproščanja v gozdu. Gozdne vsebine in elemente v svojem delu večina vključuje v načrtovane dejavnosti. Didaktične igrače je večina (64) že izdelovala. Anketni vprašalnik mi je omogočil boljši vpogled v razmišljanje strokovnih delavcev. Njihovi odgovori so mi predstavili malo drugačno plat gozdne pedagogike. S pomočjo odgovorov sem dobila nove zamisli za delo v povezavi z gozdno pedagogiko.
Med pisanjem diplomskega dela sem razširila svoje znanje, in sicer predvsem o igri in igračah ter o pomembnosti le-teh v vsakdanjem življenju otrok. Prav tako sem spoznala, kako pomembno je, da se otroci že v predšolskem obdobju spoznajo z naravo in da se jo vpelje v vsa področja kurikuluma, saj s tem vplivamo tako na posameznega otroka kot tudi na skupno dobro. Pomembno je tudi spoznanje, da je aktivno učenje vedno bolj učinkovito. Pri svojem delu se bom večkrat osredotočila prav na ta način dela.
V diplomskem delu sem imela namen poudariti pomembnost otrokove igre in igrač na splošno, ter strokovne delavce in starše opomniti, da cena in znamka igrače nista pomembni. Pomembno je, ali otroka igrača zanima in kakšne možnosti raziskovanja mu omogoča. Upam, da bodo bralci mojega diplomskega dela v njem našli zamisli in dobili
87
zagon za izdelavo didaktičnih igrač ter za vključevanje gozdne pedagogike v delovni proces.
Če bi diplomsko delo izvajala ponovno, se bi izvajanja dejavnosti lotila z večjo mero samozavesti. Didaktične igre bi nadgradila tako, da bi senzornemu spominu dodala več plodov. Lahko bi dodala tudi mah. Spreminjala bi lahko tudi potek igre, na primer tako, da bi vse kocke senzornega spomina dala v vrečko, otroci pa bi iz vrečke s pomočjo tipa izločevali pare.
Tiho knjigo bi lahko uporabila tudi pri najstarejših otrocih. Otroke bi spodbudila, da se spomnijo nove zgodbe, ki bi jo lahko kasneje tudi dramsko uprizorili.
Gozdni škatli bi lahko dodala še tretji element, tako da bi otroci morali iz kupa koščkov izločiti jabolka in storžke in jih razvrstiti v pravilno škatlo.
88
11 LITERATURA IN VIRI
Amrož, S. (2017). Vpliv didaktične igre na razvoj govora pri otrocih. V M. Željeznov Seničar (ur.) Igra in učenje predšolskega otroka (str. 425–430). MIB d. o. o.
Bergant, T. (2017). Načrtno spremljanje otrokovega razvoja preko igre in rutine. V M.
Željeznov Seničar (ur.) Igra in učenje predšolskega otroka (str. 24–29). MIB d. o.
o.
Bošnjak, M. (2017). Igra otroka – osebna rast vzgojitelja inovatorja. V M. Željeznov Seničar (ur.) Igra in učenje predšolskega otroka (str. 35–40). MIB d. o. o.
Györek, N. (2012). Povabilo v gozd srečnih otrok. Evalvacijsko poročilo s priporočili za pedagoške delavce. Kamnik: Samozaložba.
Györek, N. (2013). Gozdna pedagogika v Sloveniji – priložnost za povezovanja in nova znanja. Gozdarski vestnik, 71 (4), 225-234. Pridobljeno 5. 8. 2020 s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVWVIP96.
Györek, N. (2014). Otroci potrebujemo gozd. Gozdna popotnica. Kamnik: Vrtec Antona Medveda: Inštitut za gozdno pedagogiko.
Hohmann, M. in Weikart, P. D. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Lubljana:
Državna založba Slovenije.
Hrovat, L. in Magajana, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Marjanovič Umek, L. (1981). Igra in igrače. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine.
Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije. (2013). Pridobljeno 6. 8. 2020 s http://www.gozdnivrtec.si/sl/mreza-gozdnih-vrtcev-in-sol.
Peternelj, P. (2017). Matematične didaktične igre. V M. Željeznov Seničar (ur.) Igra in učenje predšolskega otroka (str. 375–378). MIB d. o. o.
Pogačnik-Toličič, S. (1977). Otrok, igra in igrače. V M. Bergant (ur.), Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka (str. 41–69). Zveza prijateljev mladine.
Stenovec, L. (2017). Gozd, bogato izkušenjsko okolje. V M. Željeznov Seničar (ur.) Igra in učenje predšolskega otroka (str. 352–355). MIB d. o. o.
Turk, N. (2014). Gozdna pedagogika. Vzgoja, 16 (61), 48-49. Pridobljeno: 10. 8. 2020 s https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y77CJQ5S.
Umek, L., Mrak Merhar, I., Mikac, M. in Marčeta, Ž. (2013). Zgodovina in razvoj pedagogike in andragogike igre. Ljubljana: Salve d. o. o.
89
Uradni list Republike Slovenije. Pravilnik o znaku »Dobra igrača« (1996). Pridobljeno:
14. 8. 2020 s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/10718 .
Vilhar, U. in Rantaša, B. (ur.). (2019). Priročnik za učenje in igro v gozdu. Ljubljana:
Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica.
90
I
12 PRILOGE
12.1 ANKETNI VPRAŠALNIK ZA VZGOJITELJE O POZNAVANJU IN UPORABI GOZDNE PEDAGOGIKE
Spoštovani, sem Petra Janežič, študentka predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Pri pisanju diplomskega dela z naslovom Didaktične igrače v povezavi z gozdno pedagogiko, pri otrocih starih 2–4 leta potrebujem podatke, ki jih bom pridobila s pomočjo vaših odgovorov. Anketa je anonimna, podatke bom uporabila izključno za pisanje diplomskega dela.
II SKLOP 2: GOZDNA PEDAGOGIKA (Obkrožite vam ustrezen odgovor.)
1. Kaj vam predstavlja gozdna pedagogika in kaj za vas pomeni?
2. Kako dobro poznate naslednje
Čutno/senzorno spoznavanje gozda in
naravnih materialov, 1 2 3 4 5
III
5. Kako jih vključujete? Načrtovane dejavnosti,
dekoracija,
nestrukturiran material,
drugo:
______________________.
6. Kaj se vam zdi v sklopu gozdne pedagogike smiselno razvijati v starostni skupini otrok v vašem oddelku?
7. Ali ste že kdaj izdelovali didaktične
igrače? DA NE
IV prosim napišite, zakaj jih niste izdelovali.
9. Kaj se vam zdi pomembno pri izdelavi didaktičnih igrač v povezavi z gozdno pedagogiko?
(možnih več odgovorov)
Materiali,
kakovost igrače,
to, da otroci izdelujejo sami,
drugo :
______________________.
10. Kaj je za vas pri igri z didaktičnimi
igračami pomembnejše? Samostojna igra Skupinska igra
11. Prosim na kratko razložite zgornji
kombinirano v naravnem okolju in v vrtcu,
samo v vrtcu,
v neposredni bližini vrtca,
s pomočjo naravoslovno-tehnične učne poti,
drugo:______________________
____.