Med lepljenjem in šivanem detajlov - DIDAKTIČNE IGRAČE V POVEZAVI Z GOZDNO PEDAGOGIKO PRI OTRO

Na želode, jabolko in hruško nalepimo samolepilne ježke (slika 35).

Slika 35: Lepljenje samolepilnih ježkov.

Na koncu na prvo stran nalepimo naslov in sistem za zapiranje knjige. Za to uporabimo samolepilne ježke.

Slika 36: Sprednja stran tihe knjige.

Slika 37: Zadnja stran tihe knjige.

8 DEJAVNOSTI IN PREIZKUS DIDAKTIČNIH IGRAČ V VRTCU

Praktični del diplomskega dela smo izvajali v vrtcu Ig v enoti Krimček. V tem vrtcu že 4. leto delam kot študentka. Dejavnosti smo izvajali v skupini Žabice, v kateri je 19 otrok, starih 34 leta, 10 dečkov in 9 deklic. Poleg tega pa smo za primerjavo del dejavnosti, tj. preizkus didaktičnih igrač, izvedli tudi v kombinirani skupini Zvezdice, kjer so otroci, stari 24 leta. V skupini je 19 otrok, 7 dečkov in 12 deklic. Izvedli smo jih tudi v homogeni skupini Lisičke prvega starostnega obdobja 12 leta. V skupini je 14 otrok, 8 dečkov in 6 deklic.

Vrtec se nahaja čisto ob gozdu, tako da je gozd ves čas tesno povezan z našim delom.

To nam je zelo olajšalo načrtovanje dejavnosti, saj smo lahko dejavnosti usmerili v gozd in jih povezali z obiski v gozdu in igro v gozdni igralnici. Zdi se nam, da je to pri gozdni pedagogiki najpomembnejše.

V naslednjih poglavjih bomo podrobneje opisali dejavnosti, ki smo jih izvedli v skupinah.

8.1 DEJAVNOSTI V SKUPINI ŽABICE, STAROSTNA SKUPINA 3–4 LETA

Ob prihodu v skupino Žabic smo opazili, da se otroci zelo radi igrajo z doma izdelano igračo, ki jim jo je izdelala vzgojiteljica (slika 38). Otroci so se večkrat vračali k

Slika 38: Didaktična igrača z barvami.

Bilo je jasno, da je že veliko vsebin, povezanih z gozdno pedagogiko, v vsakodnevni rutini otrok. Odločila sem se, da jih z vzgojiteljico peljeva na sprehod skozi gozd, kjer bi skozi opazovanje ugotovila, kako dobro poznajo to tematiko. V gozd smo se odpravili takoj po zajtrku. Med sprehodom do gozda sem beležila njihove izjave:

»A misliš, da gremo na igrišče? Jaz bi šel raje v gozd.«

»Poglej, zavili bomo v gozd!«

»Petra, kaj bomo počeli v gozdu?«

»Nabral bom palice in storžke, da bom lahko zgradil skakalnico za traktor.«

Ob prihodu na gozdni rob smo otrokom pustili, da prosto tekajo po gozdni poti. Pri drevesu, ki so ga otroci iz skupine Žabice poimenovali Lisko, smo se ustavili. Z njimi sem vodila pogovor s pomočjo odprtih vprašanj.

VPRAŠANJE: »Kako se počutiš v gozdu?«

ODGOVORI:

»V gozdu sem zelo tiho.«

»V gozdu ni hrupa, zato sem tak nič jezen.«

»Jaz v gozd rad pridem, ker lahko poslušam ptičke.«

»Ja in v gozdu so tudi srnice, zato ne smemo kričati.«

VPRAŠANJE:

»Omenili ste že nekaj živali. Katere živali še živijo v gozdu?«

ODGOVORI:

»V gozdu živi medved.«

» Ja in veverice in polhi.«

»Jaz sem enkrat na poti v vrtec iz avta videl srnico.«

»Jaz pa sem videl ježka, kako je imel listke na bodicah.«

»Meni je pa mami povedla, da veverice v gozdu nabirajo želod in lešnik.«

»Ja, zato, ker jih morajo skrit in jih pozimi pojejo.«

VPRAŠANJE: »Kaj pa mislite, da živali vse počnejo v gozdu?«

ODGOVORI:

»V gozdu živijo.«

»Tukaj so doma in tukaj imajo svoje hiše.«

»Ja živali kupijo hrano v gozdu, mami pa v trgovini.«

»Živali se v gozdu tudi igrajo.«

VPRAŠANJE: »Omenili ste, da si živali v gozdu poiščejo hrano. Kaj pa lahko najdejo za pod zob?«

ODGOVORI:

»Lešnike.«

»In storže.«

»Pa tudi majhne žuželke.«

»Pa tiste lešnike, ki imajo take kapice.«

»Mi gremo nabirat kostanj v gozd.«

Med pogovorom so me otroci pozitivno presenetili, saj so o gozdu in življenju v njem vedeli že zelo veliko. Opazila sem, da jim je motivacija že zelo padla in da so komaj čakali, da se zapodijo med drevesa. Zato sem jim nekaj časa pustila, da se prosto igrajo (slika 39) . Med igro sem opazila, da so deklice večinoma nabirale listke in gradile majhne hišice, dečki pa so se posvečali različno velikim palicam in jih zbirali na kup.

Čez nekaj časa sem jih spet poklicala k sebi. Povedala sem jim, da bom v šoli, v katero še hodim, izdelala nekaj igrač, s katerimi se bodo potem lahko igrali, za igrače pa potrebujem nekaj gozdnega materiala. Povedala sem jim, da bomo naslednji dan spet obiskali gozd in s seboj prinesli tudi košarice, v katere bomo nabrali listke in plodove, če jih bomo našli, ter vejice. Otroci so se strinjali, in ker nas je že malo preganjal čas, smo se vrnili v vrtec na malico.

Slika 39: Prosta igra v gozdu.

8.1.1 NABIRANJE GOZDNEGA MATERIALA

Po zajtrku smo sedli v jutranji krog. Nekateri otroci so doma staršem povedali, da bomo v gozdu nabirali plodove in listke, zato so s seboj v vrtec prinesli različne košare. V jutranjem krogu smo obnovili, o čem smo se v gozdu pogovarjali. Nato smo se v garderobi oblekli in obuli ter vzeli košare. Tokrat smo šli malo globlje v gozd in otroci so že med potjo nabrali veliko materiala (slika 40). Nato smo se ustavili in otroci so tekali naokoli ter nosili plodove v košare. Našli so veliko listja, nekaj želodov, palice različnih velikosti ter žir (slika 41) .

Slika 40: "Poglej, kaj imam."

Slika 41: Nabiramo listke.

Slika 42: Na poti v gozd.

Slika 43: Pod listjem smo našli polžka.

Med nabiranjem so otroci opazili tudi nekaj živali. Pod listjem so našli polžka (slika 43), pri štoru pa je sedela žaba. To sem izkoristila in pogovarjali smo se o živalih.

Ponovili smo, katere živali smo našteli med sprehodom po gozdu. Svoje znanje smo nato razširili še z živalmi, ki smo jih našli v gozdu. Otroci so se med nabiranjem tudi igrali, in sicer predvsem simbolno igro trgovcev. Nekaj otrok je stalo pri košari. Bili so blagajniki, ostali pa so nosili plodove, listje in palice in igrali vlogo kupcev. Kot plačilno sredstvo so otroci uporabili navidezni denar, ki so si ga izmenjali s ploskom z rokami. Ker sem opazila, da se otroci igre v gozdu ne naveličajo, sva jih z vzgojiteljico kljub temu, da je bil čas za malico, pustili, da se igrajo. Čez nekaj časa smo se morali vrniti nazaj v vrtec. V vrtcu smo ves material dali na kup in pregledali, kaj vse smo pustila v igralnici, da so se z njim lahko igrali. Med igro sem opazila, da se s palicami zelo radi igrajo v kombinaciji z vozili, kot so npr. traktorji, avtomobili, bagri. Listki so bili uporabljeni v likovnem kotičku. Otroci so jih lepili na liste papirja, barvali in risali po njih. Plodovi so končali v kotičku s kuhinjo in so služili kot hrana za kuhanje in informacija, ki sem jo dobila, ko sem se prvič podrobneje seznanila z njihovo rutino in okoljem oz. igralnico, je bila zame ta, da so imeli v igralnici kar nekaj ročno izdelanih didaktičnih igrač. Od tega jih je bilo veliko povezanih z gozdnimi živalmi, plodovi in življenjem v gozdu.

Zgoraj navedena opažanja so bila med prvim sprehodom skozi gozd le še podkrepljena, saj je bilo očitno, kako zelo pozorni so otroci na okolico. Opazili so stvari, ki jih jaz drugače po vsej verjetnosti ne bi. Ko smo prišli na gozdni rob, so se takoj umirili kljub temu, da niso več hodili v koloni ampak prosto tekali po poti. Niso se več tako glasno pogovarjali kot npr. na poti čez igrišče.

Pogovor pri drevesu je potekal umirjeno. Otroci so me s svojimi odgovori zelo presenetili. Opazila sem, kako odprti tip vprašanj spodbudi njihovo domišljijo in tako sem dobila odgovore, ki niso bili povezani le z gozdom, temveč tudi z doživetji s starši in s vsakodnevnim življenjem doma. Presenetili so me odgovori na vprašanje, kako se počutijo v gozdu. Pričakovala sem, da se bodo bolj osredotočili na svoje občutke, kot so npr. vesel sem, v redu se počutim itd., kot pa na to, kako se v gozdu vedemo. Ob pogovoru z vzgojiteljico sem ugotovila, da so velikokrat omenjali prav to, da je treba v gozdu spoštovati živali, ki se bojijo hrupa in da smo v gozdu na obisku, zato se moramo obnašati spoštljivo. To mi pove, da je vzgojiteljica v svoje del pogosto vključevala tudi odnos do gozda. Opazila sem tudi, da so odgovore črpali iz okolja, v katerem so bili.

Ko sem jih vprašala o prehranjevanju gozdnih živali, so veliko odgovorov našli prav pod sabo na tleh ali pa na drevesih.

Med igro sem opazila, da se otroci v gozdu igrajo v večjih skupinah in da je veliko bolj verjetno, da se bodo igrali z vrstniki, s katerimi se v igralnici igrajo le redko. Zanimiva se mi je zdela tudi ugotovitev, kako se odzivajo na okolje brez kupljenih igrač.

Ugotovila sem, da to vodi v popolnoma drugačno igro kot v igralnici. V gozdu je veliko več simbolne igre, njihova domišljija pride bolj do izraza in zato se lahko igra obrne v veliko različnih smeri. V igralnici pa sem opazila, da je igra bolj ali manj vsak dan enaka. Opazila sem tudi, da je reševanje konfliktov v gozdu drugačno. Ker je prostor veliko večji, imajo več možnosti, da se odmaknejo in tako ne posegajo v igro drug drugega. Konfliktov je bilo v tistem času manj kot v igralnici. Tudi ko je prišlo do konflikta, niso takoj tekli k vzgojiteljicama in zahtevali, da konflikt pomagava rešiti midve. Konflikt so poskušali rešiti sami, če pa niso bili uspešni, so se odmaknili na drug konec in nadaljevali igro tam.

Ob obnovitvi pogovora v gozdu sem ugotovila, da so si otroci zapomnili zelo veliko.

Težave jim je delalo le poimenovanje žira in želoda. Ta dva imena plodov so tudi skozi ostale dejavnosti menjavali. Pozitivno me je presenetil tudi odziv staršev, saj so pokazali interes in v vrtec prinesli košare kljub temu, da jim to ni bilo naročeno. Ko so otroci med nabiranjem odkrili tudi nekaj živali, sem bila zelo vesela, saj mi je to nenačrtovano pomagalo in smo tako lahko skozi to izkušnjo razširili znanje. Zanimivo se mi je zdelo tudi to, kako hitro so otroci iz preprostega nabiranja razvili igro in si tako

popestrili bivanje v gozdu. Med vračanjem v vrtec so govorili, da se bodo tudi naslednjič igrali trgovino v gozdu. Očitno se jim je to res vtisnilo v spomin.

Ko smo material dali na kup, otroci niso imeli več toliko težav s poimenovanjem. Pri razvrščanju so me presenetili, saj so najprej razvrstili po podobnosti, kar je pomenilo, da so bili lešniki in želodi na istem kupu, palice na svojem, listke pa so med seboj razvrstili še glede na barvo.

Ko so material odnesli v kotičke po lastni izbiri, je bila to spet malo drugačna igra, saj smo gozd vnesli v našo igralnico in ga povezali z že poznanimi igračami. Med igro je deček stopil do mene in mi rekel: »Veš Petra, palice v sobi so res super.«, kar je bila potrditev, da so otroci uživali, čeprav sta bili ti dve dejavnosti zelo preprosti.

8.1.2 SPOZNAVANJE DIDAKTIČNIH IGRAČ IN PRVA IGRA Z NJIMI

Zaradi razmer zaradi epidemije COVID 19 sem z dejavnostmi lahko nadaljevala šele čez nekaj mesecev. V skupino Žabice sem prinesla izdelane didaktične igrače. Otroci so takoj ugotovili, da se v vrečki skrivajo didaktične igrače z gozdnim materialom, ki smo ga nabirali. Zbrali smo se na sredi sobe in sedli na tla. Iz vrečke sem vzela vse tri didaktične igrače. Otroci so se na to odzvali z navdušenjem in občudovanjem. Povedala sem jim, da so to igrače, ki sem jih izdelala v šoli in za katere smo spomladi nabirali gozdne materiale v gozdu. Otroci so takoj ugotovili, da sem nabrane plodove uporabila pri igri senzorni spomin. Začeli so me spraševati, kako se s temi igračami igra.

Predstavila sem jim vsako igračo posebej in jim povedala, kakšna so pravila za igro.

Pri didaktičnem spominu smo najprej ponovili imena vseh plodov (slika 44). Nato sem povedala, da se to igro igra tako, da imamo prevezane oči s prevezo in tako s tipanjem poskušamo najti pare. Postavimo jih na podstavek ali pa pare zbiramo nekje posebej. Ko pred nami zmanjka lesenih kock oz. ko jih ne zatipamo več, snamemo prevezo in preverimo, ali smo bili uspešni.

Pri gozdni kocki sem jih vprašala, kaj je narisano na kocki. Otroci so takoj odgovorili, da sta narisana smreka in drevo. Nato sem iz škatle stresla vsebino in otroci so takoj opazili dve različni obliki. Povedali so, da je na kvadratu narisano jabolko, na krogu pa storžek. Ker je ta igra zanje manj zahtevna, sem namesto da bi jim dala navodila, vprašala njih, kaj mislijo, kako se bi s to igro lahko igrali. Otroci so takoj ugotovili, da

je pomembno, kateri pokrov gre na katero škatlo. Nato pa so povedali, da moramo kocke in kroge metati v pravo škatlo.

Ko sem odprla tiho knjigo Gozdna zgodba, so se odzvali z navdušenjem. Takoj so opazili živali, ki so bile spravljene v žepku. Ob tem so začeli govoriti, kaj vidijo:

»Poglej, ježek!«

»Ja in jabolko ima na bodicah.«

»Tam vidim tudi medveda.«

»In lisico.«

»Poglej, na drevesu so želodi!«

Povedala sem jim, da je to posebna knjiga, ki se malo razlikuje od knjig, ki jih imajo v igralnici. Vprašala sem jih, če najdejo kakšno razliko in podobnost med knjigami v knjižnem kotičku in to knjigo. Otroci so takoj opazili, da moja knjiga nima črk in listov.

Opazili so tudi, da iz knjig v kotičku ne morejo vzeti živali s strani in jih prijeti v roko.

Nekdo pa je celo opazil, da imajo vse te knjige naslov, ki ga najdemo na naslovni strani, ko knjige še ne odpremo. Nato sem si na prst nataknila medvedka in uprizorila izmišljeno zgodbo (slika 45). Medvedek se je predstavil in povedal, da živi v knjigi skupaj z ostalimi živalmi. Vprašal jih je, kako so in kaj počnejo med poletjem, da se shladijo. Otroci so mu povedali, da se kopajo v bazenu ali na morju, da pojedo veliko sladoleda in da imajo oblečene kratke hlače. Medvedek jih je nato vprašal, ali imajo kaj sladoleda tudi zanj. Otroci so mu takoj odgovorili, da ga seveda imajo. Nato se je medvedek poslovil in rekel, da mora k lisici na večerjo, saj ga je skupaj s prijatelji povabila na praznovanje rojstnega dneva. Otroci so že komaj čakali, da se lahko igrajo z igračami, zato sem jim povedala, da bom na mize dala svoje igrače, lahko pa se bodo igrali tudi z igračami iz drugih kotičkov.

Slika 44: Predstavitev didaktične igrače senzorni spomin.

Slika 45: Predstavitev didaktične igre tiha knjiga Gozdna zgodba.

Pri igri z igračami sem otroke opazovala in jim pomagala le, če so me prosili oz. sem videla, da ne razumejo pravil. Pri igri Gozdna kocka je igra potekala hitro. Otroci so takoj vedeli, kako se morajo igrati. Na začetku sem jih prosila, da razporedijo pokrova, tako kot se njim zdi, da bi bilo pravilno (slika 46 in slika 47). Zastavila sem jim še nekaj dodatnih vprašanj, kot so npr. »Opaziš, da krogec tudi pade v kocko, kjer je narisana jablana? Ali to pomeni, da je pravilno razvrščena?« »Zakaj pa misliš, da je krog ravno tu in kvadrat ravno tam?«

Slika 46: Razporeditev pokrovov na pravo škatlo.

Slika 47: Kateri pokrov spada na katero škatlo?

Deklica je najprej vsa jabolka razvrstila v škatlo z jablano (slika 48), deček na sliki 49 pa je koščke razvrščal le po obliki.

Slika 48: Najprej je vsa jabolka razvrstila v škatlo z jablano.

Slika 49: Deček je razvrščal po obliki in ne po tem, kaj je narisano na koščkih.

Pri igri Gozdni senzorni spomin se nekaj otrok ni želelo igrati s prevezo, zato smo najprej poskusili brez, da so pridobili malo samozavesti in igro najprej preizkusili.

Ostali so se igrali s prevezo. Zanimiv je bil pristop k iskanju parov. Nekateri so izločili eno kocko in jo z eno roko tipali, z drugo pa iskali par (slika 50). Drugi so se lotili tako, da so z obema rokama tipali, dokler niso zatipali dveh podobnih (slika 51). Nekateri so pare zlagali na podstavek (slika 52 in slika 53), drugi pa na eno ali drugo stran mize.

Slika 50: Prvi način iskanja parov.

Slika 51: Drugi način iskanja parov. Pare postavlja na stran in ne na podstavek.

Slika 52: Deklica pare postavlja na pladenj.

Slika 53: Vsi pari so na podstavku. Pravilno ji je uspelo poiskati vse pare.

Pri tihi knjigi Gozdna zgodba sem jim pustila proste roke, saj me je zanimalo, kako se bo igra razvila in česa vse se bodo spomnili med igro. Otroci so imeli na začetku nekaj težav pri dogovarjanju, kdo bo prevzel vlogo katere živali, a so se hitro dogovorili in pričeli z igro. Živali so se med seboj obiskovale. Veverica je kasneje odprla prodajalno sladoleda (želodi) (slika 55) pri svojem drevesu in tako so živali hodile na sladoled. V igro so se vključevali tudi otroci, ki niso imeli živalic na prstih. Med igro se je pridružila tudi deklica, ki ima drugače veliko težav pri socializaciji. V to igro se je lažje vključila. Kmalu so k igri povabili tudi mene, in sicer so me povabili na sladoled in na

izlet do morja (slika 56 in 57). Kasneje, ko so se nekateri že naveličali, pa se je z igro igrala le ena sama deklica. Prevzela je vlogo vseh živali.

Slika 54: »Lisica je utrujena in gre počivat.«

Slika 55: »Veverica prodaja sladoled.«

Slika 56: Povabili so me na sladoled.

Slika 57: Skupaj potujemo na morje.

8.1.3 PROSTA IGRA Z DIDAKTIČNIMI IGRAČAMI

Po dopoldanski malici so se otroci lahko prosto igrali v igralnici. Na voljo so bile tudi didaktične igrače. Opazila sem, da so se vsi želeli igrati s tiho knjigo. Nekaj otrok se je popoldne želelo odmakniti od ostalih, zato so si v igralnici poiskali svoj prostor in se sami igrali s senzornim spominom. Presenetilo me je, kako dolgo so se jim didaktične igrače zdele zanimive. Čez nekaj časa so se nekateri začeli igrati še z vrtčevskimi igračami. Skupina deklic je živali iz tihe knjige odnesla na mizo zraven likovnega kotička. Živalim so nato narisale hiške. Tudi po tem, ko smo morali igralnico pospraviti, so me prosili, naj te igrače prinesem še kdaj, da se bodo z njimi igrali.

EVALVACIJA:

Otroci so si kljub temu, da je po našem obisku gozda preteklo zelo veliko časa, zapomnili imena plodov in takoj prepoznali, kaj bomo počeli. Pri dajanju navodil jim

igre nisem želela preveč omejiti, sploh igre s tiho knjigo. Čeprav sem v njihovi igri opazila elemente svoje predstavitve igre, so se kasneje med prosto igro z živalmi igrali zelo domiselno. Cilj te igre je bil tudi, da spodbudi njihovo domišljijo in krepi simbolno igro.

Z igro z Gozdno kocko so me presenetili, saj so se igranja lotili na zelo različne načine.

Ker sem predvidevala, da jim igra ne bo povzročala težav, sem jim na začetku dala dodatno nalogo, naj postavijo pokrove na pravo kocko. To otrokom ni delalo težav,

In document DIDAKTIČNE IGRAČE V POVEZAVI Z GOZDNO PEDAGOGIKO PRI OTROCIH, STARIH 2–4 LETA (Strani 59-0)