Porazdelitev rezultatov, glede na starostni oddelek, v katerem so strokovni

Slika 5: Porazdelitev rezultatov glede na starostni oddelek, v katerem so strokovni delavci zaposleni v šolskem letu 2019/2020.

Na sliki 5 je razvidno, da je na peto vprašanje odgovorilo 17 anketirancev, ki so zaposleni v prvi starostni skupini od 1 do 2 leti. 15 strokovnih delavcev dela v skupini, kjer so otroci stari med 2 in 3 leti. V starostni skupini 3 do 4 in 5 do 6 je zaposleno enako število strokovnih delavcev (13). V starostni skupini 4 do 5 let je zaposlenih 11 strokovnih delavcev. V kombinirani skupini 2 do 4 leta sta zaposlena 2 strokovna delavca. Enako število delavcev (1), ki je odgovorilo na anketni vprašalnik, pa dela v starostnih skupinah 3 do 5 let in 4 do 6 let.

6. KAJ VAM PREDSTAVLJA GOZDNA PEDAGOGIKA IN KAJ ZA VAS POMENI?

Odgovori na to vprašanje so si med seboj zelo podobni. Pojem gozdna pedagogika so razlagali kot preživljanje časa v naravi in gozdu in zbližanje otrok z naravo. V veliki večini so izpostavili povezavo med rutino v vrtcu in življenjem v gozdu.

Skoraj vsi so poudarili pomembnost oblikovanja odnosa do gozda in učenje gozdnega bontona.

35 anketirancev je gozdno pedagogiko povezalo z učenjem v naravi, o naravi in z naravo. Pri tem pa so izpostavili pomembnost igre v gozdu, dva pa sta izpostavila predvsem prosto igro in raziskovanje gozda.

12 jih je gozdno pedagogiko povezalo z gibanjem ali/in s sprostitvijo v gozdu.

5 anketirancev je zapisalo, da pri svojem delu poskušajo temo gozda vpeljati v vsa področja kurikuluma. Tako gozd in življenje v njem z otroki obdelajo v vsakem letnem času.

3 anketiranci so zapisali, da jim gozdna pedagogika predstavlja nov način dela, ki jim pri vsakdanji rutini ponuja delo z naravnimi materiali.

2 sta zapisala, da je gozdna pedagogika pomembna za razvijanje otrokove domišljije.

Med odgovori so izpostavili tudi kakovostno preživljanje časa v gozdu skupaj s starši, varno in sproščeno raziskovanje, sprehod skozi gozd, učenje o gozdnem življu (živali in rastlinje), obogatitev že obstoječih dejavnosti.

7. KAKO DOBRO POZNATE NASLEDNJE VSEBINE GOZDNE PEDAGOGIKE?

Slika 6: Porazdelitev odgovorov na vprašanje o poznavanju vsebin gozdne pedagogike.

Iz slike 6 je razvidno, da so anketiranci največkrat odgovarjali s »poznam« ali »dobro poznam«. Največ jih »pozna« ali »dobro pozna« gozdne živali in gozdne rastline. V povprečju najslabše poznajo likovno izražanje v povezavi z gozdno pedagogiko in pa ekologijo gozda. Z odgovorom »zelo dobro poznam« je največ strokovnih delavcev odgovorilo pri gozdnih živalih, najmanj pa pri likovnem izražanju.

8. KAKO SMISELNA SE VAM ZDI POVEZAVA MED GOZDNO PEDAGOGIKO IN DIDAKTIČNIMI IGRAČAMI?

Slika 7: Porazdelitev odgovorov glede na smiselnost povezave med gozdno pedagogiko in didaktičnimi igračami.

Slika 7 kaže, da se največ anketirancem (40 %) zdi povezava med gozdno pedagogiko in didaktičnimi igračami precej smiselna. 33 % strokovnih delavcev je mnenja, da je povezava zelo smiselna. 23 % je na to vprašanje odgovorilo, da je povezava smiselna, 4 % anketiranih pa se povezava zdi le delno smiselna. Nihče od anketiranih pa ne meni, da povezava sploh ni smiselna.

9. KAKO POGOSTO PRI SVOJEM DELU UPORABLJATE NASLEDNJE ELEMENTE GOZDNE PEDAGOGIKE?

Slika 8: Porazdelitev odgovorov glede na pogostost uporabe elementov gozdne pedagogike.

Iz slike 8 je razvidno, da 30 anketirancev vsak dan razvija pozitiven odnos do gozda. 21 pozitiven odnos do gozda otrokom predstavi enkrat tedensko, 8 enkrat mesečno, 12 le parkrat letno, 1 pa tega ne počne nikoli.

3 strokovni delavci didaktične igrače pri svojem delu uporabijo vsak dan, 12 jih to počne enkrat tedensko, največ, 30, enkrat mesečno. 23 jih didaktične igrače uporabi parkrat letno, 5 delavcev pa didaktičnih igrač ne uporabi nikoli.

Likovno izražanje z gozdnimi materiali jih največ (28) uporablja enkrat mesečno, najmanj (2) pa vsak dan. Enkrat tedensko ga uporablja 15, parkrat letno se likovno izraža 25 anketirancev, nikoli pa ga ne uporabljajo 3.

34 anketirancev pri delu otrokom omogoča največ proste igre z gozdnimi materiali. 13 jih prosto igro uporablja vsak dan, 15 enkrat mesečno, 11 parkrat letno, nihče pa ni odgovoril, da proste igre z gozdnimi materiali ne uporabi nikoli.

Le 2 strokovna delavca sta odgovorila, da sproščanje v gozdu prakticirata vsak dan.

Največ (24) se v gozdu sprošča enkrat tedensko. Odgovora enkrat mesečno in parkrat

letno imata enako število odgovorov (21). 5 jih je odgovorilo, da v gozdu nikoli ne uporablja sprostitvenih dejavnosti.

6 anketirancev v gozdu z otroki biva vsak dan. Največ (34) jih je odgovorilo, da v gozdu bivajo enkrat tedensko, 14, da enkrat mesečno. 15 jih v gozd zahaja parkrat letno, 4 pa v gozdu nikoli ne bivajo.

10. KAKO JIH (VSEBINE IN ELEMENTE GOZDNE PEDAGOGIKE)

VKLJUČUJETE?

Slika 9: Porazdelitev odgovorov na vprašanje o vključevanju elementov in vsebin gozdne pedagogike.

Iz slike 9 je razvidno, da največ strokovnih delavcev (70) vsebine in elemente gozdne pedagogike vključuje s pomočjo načrtovanih dejavnosti. 57 jih to počne s pomočjo nestrukturiranih materialov, 46 pa jih uporabi pri izdelovanju dekoracije. 4 anketiranci so pri vprašanju označili drugo in pri tem napisali: proste dejavnosti, igra v gozdu, didaktične in gibalne igre.

11. KAJ SE VAM V SKLOPU GOZDNE PEDAGOGIKE ZDI SMISELNO RAZVIJATI V VAŠI STAROSTNI SKUPINI OTROK V ODDELKU?

Na vprašanje so anketiranci odgovarjali z zelo podobnimi odgovori. Največ jih v svoji starostni skupini razvija pravilen odnos do narave in gozda ter pri tem razvija občutek soodgovornosti pri skrbi za čist planet in za ozaveščanje lastnega telesa, ustvarjanje in spoznavanje naravnih materialov ter čutno spoznavanje gozda.

Večina v svoji starostni skupini razvija tudi igro in raziskovanje gozda ter spoznavanje ekosistema in delovanja narave. Prav tako se veliko odgovorov navezuje na gibanje v gozdu, gibalne aktivnosti in pa na razvijanje domišljije s pomočjo domišljijskih iger.

Pri anketirancih, ki so zaposleni v prvem starostnem obdobju, so bili odgovori bolj povezani z doživljanjem gozda, čutnimi zaznavami, sprehodi po gozdu ter spoznavanjem gozdnih materialov. Odgovori anketirancev v drugem starostnem obdobju pa so bili bolj razširjeni in so obsegali več dejavnosti in področij razvoja kot npr. učenje o gozdu, rastlinah in živalih, gozdni bonton, soudeležba v doseganju čistega planeta, gibanje v gozdu in gozdnih igralnicah in medsebojna pomoč in samozavest skozi sprostitvene dejavnosti.

12. ALI STE ŽE KDAJ IZDELOVALI DIDAKTIČNE IGRAČE?

Slika 10: Porazdelitev odgovorov glede na izdelavo didaktičnih igrač.

Slika 10 prikazuje, da je 88 % (64) strokovnih delavcev že izdelovalo didaktične igrače.

12 % (9) pa jih pri svojem delu še ni izdelovalo.

I. OPIS IZDELANIH DIDAKTIČNIH IGRAČ IN MATERIALI, KI SO JIH UPORABILI

Največ anketiranih je izdelalo čutno pot. Ostali odgovori so se navezovali na izdelavo ropotulj, spomina, različnih natikank in pretikank, senzornih iger, npr. senzorne žoge, različne vrste sestavljank, gozdni bingo in različne hišice za storže, škratke in listje.

Uporabili so različne materiale, največkrat les in naravne materiale. Nekaj jih je didaktične igrače izdelalo iz odpadnih materialov, ostali pa so izdelovali tudi iz blaga, pene, kartona in rafije.

II. VZROK, ZAKAJ DIDAKTIČNIH IGRAČ ŠE NISO IZDELOVALI

2 strokovna delavca sta napisala, da je didaktične igrače izdelovala vzgojiteljica, 3 za to še niso imeli priložnosti, 2 na to še nista pomislila, ostali pa na to vprašanje niso odgovorili.

13. KAJ SE VAM ZDI POMEMBNO PRI IZDELAVI DIDAKTIČNIH IGRAČ V POVEZAVI Z GOZDNO PEDAGOGIKO?

Slika 11: Porazdelitev odgovorov glede na mnenje anketirancev o tem, kaj je pri izdelavi didaktičnih igrač pomembno.

Iz slike 11 je razvidno, da je največ anketirancev mnenja, da je pri izdelavi najpomembnejši material (57) in to, da otroci izdelujejo sami oz. so pri izdelavi vključeni v proces (55). 30 jih je odgovorilo, da je pomembna kakovost igrače, 6 pa jih je označilo odgovor »drugo«. Pri tem so napisali, da so pomembni uporabnost, domišljija in izvirnost, vključitev staršev v projekt in pa to, da otroci materiale nabirajo sami.

14. KAJ JE ZA VAS PRI IGRI Z DIDAKTIČNIMI IGRAČAMI POMEMBNEJŠE?

PROSIM, DA NA KRATKO RAZLOŽITE SVOJ ODGOVOR.

Slika 12: Porazdelitev odgovorov na vprašanje o tem, kaj je pomembno pri igri z didaktičnimi igračami.

Iz slike 12 je razvidno, da je 42 % anketiranih na vprašanje odgovorilo, da samostojna igra. 40 % anketiranih je mnenja, da je pomembnejša skupinska igra.

Od vseh strokovnih delavcev jih je 18 % mnenja, da sta pri igri pomembni obe obliki iger.

Anketiranci so svoje odgovore argumentirali z zelo podobnimi odgovori. Tisti, ki so mnenja, da je pomembnejša samostojna igra, so to podkrepili z naslednjimi izjavami:

pomembno je, ker sam pride do rešitve in se pri tem v igro in cilje igre bolj poglobi, otrok je pri samostojni igri bolj ustvarjalen in razvija domišljijo ter sposobnost razmišljanja, ob uspehu doživi pozitivne občutke, ki vzpodbudijo notranjo motivacijo, kar pa je pri razvoju samozavesti zelo pomembno.

Anketiranci, ki so mnenja, da je pomembna skupinska igra, pa so svoje mnenje podkrepili z naslednjimi izjavami: pri tem sodelujejo in se učijo deljenja in pravil igre z vrstniki, poteka interakcija, ki spodbudi socializacijo, otroci se skupaj naučijo več, to pa je zanje bolj zanimivo, med igro se morajo naučiti dogovarjanja in poslušanja, zamisli otrok pomagajo tistim »šibkejšim«, pri skupinski igri pride do razvoja dialoga, otroci se naučijo timskega dela, počutijo se bolj varne in sigurne, pri tem se učijo reševanja konfliktov in navezujejo stike.

Anketiranci, ki so mnenja, da sta pri igri pomembna tako samostojna kot skupinska igra, so napisali, da je to odvisno od ciljne naravnanosti didaktične igrače in razvojne stopnje otrok. Večina jih je napisala, da je pomembno razvijati vse po malem.

15. GOZDNO PEDAGOGIKO BI IZVAJALI PREDVSEM:

Slika 13: Porazdelitev odgovorov glede na izvedbo gozdne pedagogike.

Iz slike 13 je razvidno, da največ anketirancev (66) gozdno pedagogiko izvaja kombinirano v naravnem okolju in v vrtcu. 62 strokovnih delavcev gozdno pedagogiko izvaja v gozdu, 27 v bližini vrtca, 24 pa s pomočjo naravoslovne-tehnične učne poti. Le 1 anketiranec je odgovoril, da bi gozdno pedagogiko izvajal samo v vrtcu, 1 pa je označil odgovor drugo in pri tem zapisal, da bi pri izvajanju vključil tudi starše.

7 IZDELAVA DIDAKTIČNIH IGRAČ

Pri načrtovanju diplomskega dela smo se odločili, da izdelamo tri didaktične igrače.

Izdelovali smo: gozdno kocko, gozdni senzorni spomin in tiho knjigo iz filca.

Igrače smo izdelali v delavnici na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Pred prihodom smo se s tehniškim sodelavcem dogovorili glede poteka dela in potrebnih materialov.

7.1 IZDELAVA GOZDNE KOCKE

Slika 14 : Končni izdelek: Gozdna kocka.

Na sliki 14 je končni izdelek Gozdna kocka.

Cilji:

 Otrok koščke razvrsti glede na obliko ali motiv na koščku.

 Otrok ob vstavljanju koščkov v pokrov razvija fino-motoriko.

 Otrok prepozna motiv na koščku in ga umesti v pravilno škatlo.

 električni ročni brusilni stroj.

35 POSTOPEK IZDELAVE:

Na krožni žagi odžagamo furnirno ploščo naslednjih dimenzij: 8 x po 140 mm x 140 mm x 5 mm, in 4 x po 130mm x 135 mm x 5 mm za vse stranice škatle. Na dveh stranskih ploščah izrežemo tudi rob za pokrov.

Pri lepljenju stranic škatle smo si pomagali s kotnim merilom (slika 15). Pred nanašanjem lepila smo robove zmočili z mokro gobico, da je les bolj vpil lepilo.

Slika 15: Lepljenje prve stranice kocke.

Zlepimo še ostale stranice, tako da je ogrodje kocke sestavljeno, in vse skupaj pritrdimo z mizarskimi sponami (slika 16).

Nekaj časa pustimo in nato prilepimo še dno (slika17). Vse skupaj pustimo stati 24 ur.

Slika 16: Škatla pritrjena z mizarskimi sponami.

Slika 17: Pritrjeno dno škatle.

Iz smrekove palice narežemo 6 kolutov dimenzije Φ 35 mm x 15 mm in 6 kvadrov dimenzije 35 mm x 35 mm x 15 mm in jih z brusilnim papirjem pobrusimo (slika 18), robove zbrusimo na kolutnem brusilnem stroju.

Slika 18: Brušenje koščkov z brusilnim papirjem.

Na pokrov narišemo vodilno črto (slika 19) in po njej s tračno žago izrežemo 4 kroge na en pokrov in 4 kvadrate na drugega.

Slika 19: Izrisovanje sledi za pomoč pri žaganju s tračno žago.

37 Narišemo še odprtine za vstavljanje

koščkov (slika 20).

Slika 20: Narisane luknje za vstavljanje koščkov.

Slika 21: Kocki pred izrezom lukenj v pokrov.

S stebelnim vrtalnim strojem izvrtamo luknje (slika 22) in jih na vretenski brusilni stroj pobrusimo.

Kvadratne odprtine pobrusimo s ploščato pilo.

Slika 22: Vrtanje lukenj s stebelnim vrtalnim strojem.

Slika 23: Brušenje z vretenskim brusilnim strojem.

S kocke odstranimo mizarske spone in vse strani pobrusimo z brusilnim papirjem in ploščato pilo, na koncu pa še z električnim ročnim brusilnim strojem.

Slika 24: Brušenje z električnim ročnim brusilnim strojem.

Na koncu z akrilnimi barvami narišemo motive in polakiramo z brezbarvnim lakom.

7.2 IZDELAVA SENZORNEGA SPOMINA

Slika 25: Končni izdelek: Gozdni senzorni spomin.

Na sliki 25 je končni izdelek Gozdni senzorni spomin na podstavku.

Cilji:

 Otrok s pomočjo tipa določi pare in jih položi na podstavek.

 Otrok razvija čut tipa.

 Otrok spozna in poimenuje gozdne plodove.

Materiali:

 12 x smrekov les, 40 mm x 40 mm x 40 mm,

 1 x furnirna plošča, 110 mm x 265 mm x 10 mm,

 1 x furnirna plošča, 105 mm x 270 mm x 5 mm,

 PVAC lepilo za les,

 silikonsko lepilo.

Orodje:

 toplotna lepilna pištola

 brusilni papir,

 mizarske spone.

Pripomočki:

 kljunasto merilo.

40 Stroji:

 krožna žaga,

 električni ročni brusilnik,

 kolutni brusilni stroj.

POSTOPEK IZDELAVE:

S krožno žago odrežemo furnirni plošči dimenzij 110 mm x 265 mm x 10 mm in 105 mm x 270 mm x 5 mm in smrekov les dimenzij 12x 40 mm x 40 mm x 40 mm (slika 26)

Slika 26: Izrezane kocke za senzorni spomin.

S PVAC lepilom za les zlepimo dele podstavka in ga z mizarskimi sponami pritrdimo ter pustimo stati 24 ur (slika 27). Nato ga pobrusimo z električnim brusilnim strojem.

Slika 27: Pritrjen podstavek z mizarskimi sponami.

41 S kolutnim brusilnim strojem

pobrusimo vse robove kocke (slika 28).

Slika 28: Brušenje kock za senzorni spomin s kolutnim brusilnim strojem.

Slika 29: Zbrušene kocke za senzorni spomin.

42 Na kocke nato nalepimo plodove

(slika 30) in vse skupaj polakiramo z brezbarvnim lakom za les.

Slika 30: Lepljenje plodov na kocke.

7.3 IZDELAVA TIHE KNJIGE GOZDNA ZGODBA

Slika 31: Končni izdelek: Gozdna zgodba.

Na sliki 31 je končni izdelek. Sprednja stran z naslovom in odprta knjiga z živalmi.

Cilji:

 Otrok razvija domišljijo.

 Otrok prepozna in poimenuje gozdne živali.

 Otrok razvija fino motoriko.

 Otrok razvija simbolno igro.

Material:

 trd karton, dimenzije 715 mm x 400 mm,

 filc različnih barv,

 samolepilni ježki.

Pripomočki:

 ravnilo,

 šivanka.

Orodje:

 toplotna lepilna pištola.

Slika 32: Lepljenje filca na podlago.

lepilno pištolo prilepimo na notranjo stran knjige (slika 33). toplotno lepilno pištolo zlepimo obe strani in pustimo odprtino,

45 veliko en prst. Nato nalepimo še

ostale detajle in zašijemo oči, nos in usta (slika 34).

Slika 34: Med lepljenjem in šivanem detajlov.

Na želode, jabolko in hruško nalepimo samolepilne ježke (slika 35).

Slika 35: Lepljenje samolepilnih ježkov.

Na koncu na prvo stran nalepimo naslov in sistem za zapiranje knjige. Za to uporabimo samolepilne ježke.

Slika 36: Sprednja stran tihe knjige.

Slika 37: Zadnja stran tihe knjige.

8 DEJAVNOSTI IN PREIZKUS DIDAKTIČNIH IGRAČ V VRTCU

Praktični del diplomskega dela smo izvajali v vrtcu Ig v enoti Krimček. V tem vrtcu že 4. leto delam kot študentka. Dejavnosti smo izvajali v skupini Žabice, v kateri je 19 otrok, starih 34 leta, 10 dečkov in 9 deklic. Poleg tega pa smo za primerjavo del dejavnosti, tj. preizkus didaktičnih igrač, izvedli tudi v kombinirani skupini Zvezdice, kjer so otroci, stari 24 leta. V skupini je 19 otrok, 7 dečkov in 12 deklic. Izvedli smo jih tudi v homogeni skupini Lisičke prvega starostnega obdobja 12 leta. V skupini je 14 otrok, 8 dečkov in 6 deklic.

Vrtec se nahaja čisto ob gozdu, tako da je gozd ves čas tesno povezan z našim delom.

To nam je zelo olajšalo načrtovanje dejavnosti, saj smo lahko dejavnosti usmerili v gozd in jih povezali z obiski v gozdu in igro v gozdni igralnici. Zdi se nam, da je to pri gozdni pedagogiki najpomembnejše.

V naslednjih poglavjih bomo podrobneje opisali dejavnosti, ki smo jih izvedli v skupinah.

8.1 DEJAVNOSTI V SKUPINI ŽABICE, STAROSTNA SKUPINA 3–4 LETA

Ob prihodu v skupino Žabic smo opazili, da se otroci zelo radi igrajo z doma izdelano igračo, ki jim jo je izdelala vzgojiteljica (slika 38). Otroci so se večkrat vračali k

Slika 38: Didaktična igrača z barvami.

Bilo je jasno, da je že veliko vsebin, povezanih z gozdno pedagogiko, v vsakodnevni rutini otrok. Odločila sem se, da jih z vzgojiteljico peljeva na sprehod skozi gozd, kjer bi skozi opazovanje ugotovila, kako dobro poznajo to tematiko. V gozd smo se odpravili takoj po zajtrku. Med sprehodom do gozda sem beležila njihove izjave:

»A misliš, da gremo na igrišče? Jaz bi šel raje v gozd.«

»Poglej, zavili bomo v gozd!«

»Petra, kaj bomo počeli v gozdu?«

»Nabral bom palice in storžke, da bom lahko zgradil skakalnico za traktor.«

Ob prihodu na gozdni rob smo otrokom pustili, da prosto tekajo po gozdni poti. Pri drevesu, ki so ga otroci iz skupine Žabice poimenovali Lisko, smo se ustavili. Z njimi sem vodila pogovor s pomočjo odprtih vprašanj.

VPRAŠANJE: »Kako se počutiš v gozdu?«

ODGOVORI:

»V gozdu sem zelo tiho.«

»V gozdu ni hrupa, zato sem tak nič jezen.«

»Jaz v gozd rad pridem, ker lahko poslušam ptičke.«

»Ja in v gozdu so tudi srnice, zato ne smemo kričati.«

VPRAŠANJE:

»Omenili ste že nekaj živali. Katere živali še živijo v gozdu?«

ODGOVORI:

»V gozdu živi medved.«

» Ja in veverice in polhi.«

»Jaz sem enkrat na poti v vrtec iz avta videl srnico.«

»Jaz pa sem videl ježka, kako je imel listke na bodicah.«

»Meni je pa mami povedla, da veverice v gozdu nabirajo želod in lešnik.«

»Ja, zato, ker jih morajo skrit in jih pozimi pojejo.«

VPRAŠANJE: »Kaj pa mislite, da živali vse počnejo v gozdu?«

ODGOVORI:

»V gozdu živijo.«

»Tukaj so doma in tukaj imajo svoje hiše.«

»Ja živali kupijo hrano v gozdu, mami pa v trgovini.«

»Živali se v gozdu tudi igrajo.«

VPRAŠANJE: »Omenili ste, da si živali v gozdu poiščejo hrano. Kaj pa lahko najdejo za pod zob?«

ODGOVORI:

»Lešnike.«

»In storže.«

»Pa tudi majhne žuželke.«

»Pa tiste lešnike, ki imajo take kapice.«

»Mi gremo nabirat kostanj v gozd.«

Med pogovorom so me otroci pozitivno presenetili, saj so o gozdu in življenju v njem vedeli že zelo veliko. Opazila sem, da jim je motivacija že zelo padla in da so komaj čakali, da se zapodijo med drevesa. Zato sem jim nekaj časa pustila, da se prosto igrajo (slika 39) . Med igro sem opazila, da so deklice večinoma nabirale listke in gradile majhne hišice, dečki pa so se posvečali različno velikim palicam in jih zbirali na kup.

Čez nekaj časa sem jih spet poklicala k sebi. Povedala sem jim, da bom v šoli, v katero še hodim, izdelala nekaj igrač, s katerimi se bodo potem lahko igrali, za igrače pa potrebujem nekaj gozdnega materiala. Povedala sem jim, da bomo naslednji dan spet obiskali gozd in s seboj prinesli tudi košarice, v katere bomo nabrali listke in plodove, če jih bomo našli, ter vejice. Otroci so se strinjali, in ker nas je že malo preganjal čas, smo se vrnili v vrtec na malico.

Slika 39: Prosta igra v gozdu.

8.1.1 NABIRANJE GOZDNEGA MATERIALA

Po zajtrku smo sedli v jutranji krog. Nekateri otroci so doma staršem povedali, da bomo v gozdu nabirali plodove in listke, zato so s seboj v vrtec prinesli različne košare. V jutranjem krogu smo obnovili, o čem smo se v gozdu pogovarjali. Nato smo se v garderobi oblekli in obuli ter vzeli košare. Tokrat smo šli malo globlje v gozd in otroci so že med potjo nabrali veliko materiala (slika 40). Nato smo se ustavili in otroci so tekali naokoli ter nosili plodove v košare. Našli so veliko listja, nekaj želodov, palice različnih velikosti ter žir (slika 41) .

Slika 40: "Poglej, kaj imam."

Slika 41: Nabiramo listke.

Slika 42: Na poti v gozd.

Slika 43: Pod listjem smo našli polžka.

Med nabiranjem so otroci opazili tudi nekaj živali. Pod listjem so našli polžka (slika 43), pri štoru pa je sedela žaba. To sem izkoristila in pogovarjali smo se o živalih.

In document DIDAKTIČNE IGRAČE V POVEZAVI Z GOZDNO PEDAGOGIKO PRI OTROCIH, STARIH 2–4 LETA (Strani 37-0)