Delo z nadarjenimi u č enci izven ur rednega pouka

Nadarjeni učenci so vključeni v različne oblike dela na šoli, ki so organizirane za vse učence – interesne dejavnosti, projekti, šola v naravi, dnevi dejavnosti, tekmovanja iz znanj, dodatni pouk in seveda redni pouk v okviru urnika. Poleg vseh teh dejavnosti je nadarjenim učencem namenjeno še delo v okviru 0,5 ure na oddelek tedensko v okviru druge strokovne pomoči. Za nadarjene učence je potrebno poleg rednih šolskih obveznosti poiskati še dodatne termine po ali pred poukom oziroma organizirati delo tako, da so nadarjeni učenci v času rednega pouka vključeni v drugačne, zahtevnejše oblike dela. Ravnatelji, ki so sodelovali v anketi, so odgovarjali na vprašanja, kako pogosto za nadarjene učence organizirajo:

- raziskovalne tabore in različne dni dejavnosti, - različne oblike dela pred ali po pouku,

- različne oblike dela v sobotah,

- različne oblike dela vzporedno z rednim poukom (pull-out metoda).

Zanimalo nas je, ali šole organizirajo raziskovalne tabore in različne dni dejavnosti za nadarjene učence.

Organizacija raziskovalnih taborov je zaradi finančnih stroškov in same organizacije zelo zahtevna, saj je potrebno zagotoviti dobre pogoje za bivanje, organizirati prehrano ter uporabiti ustrezne oblike dela za učence. Poleg tega je tak način dela v smislu odgovornosti zahteven za strokovne delavce. Dnevi dejavnosti so oblike, ki jih različne kulturne in izobraževalne institucije pogosto organizirajo, vendar je tudi za udeležbo na

teh dejavnostih pogosto potrebno plačati vstopnino, za šole, ki niso v bližini večjih kulturnih in izobraževalnih središč, pa velik strošek predstavlja tudi plačilo prevoza.

Zanimalo nas je, ali na šolah organizirajo raziskovalne tabore in različne dni dejavnosti za nadarjene učence in kako pogosto uporabljajo tako obliko dela z nadarjenimi učenci.

Tabela 64: Organizacija raziskovalnih taborov in dni dejavnosti.

f f%

Organizacija raziskovalnih taborov in dni dejavnosti.

Zelo pogosto 3 2,6

Pogosto 26 22,8

Včasih 38 33,3

Redko 34 29,8

Nikoli 13 11,4

Skupaj 114 100,0

Organizacija raziskovalnih taborov in dni dejavnosti na šolah, ki so bile vključene v raziskavo ni velika, saj komaj četrtina šol (25,4%) zelo pogosto ali pogosto organizira raziskovalne tabore ali različne dneve dejavnosti za nadarjene učence. Organizacija takih dejavnosti je nadstandardni program šole, zato morajo finančna sredstva za izvedbo zagotoviti šole (lokalna skupnost, starši, sponzorji).

Zanimalo nas je, v kakšnih časovnih terminih in v kakšni obliki na šolah organizirajo delo z nadarjenimi učenci.

Časovna organizacija dela z nadarjenimi učenci je v večini primerov (83,3%) vezana na čas pred ali po pouku, kar pomeni dodatno (časovno) obremenitev za nadarjene učence.

Najmanjši delež predstavlja vzporedno izobraževanje, ki bi ga glede na predpisano fleksibilno in zunanjo diferenciacijo pouka lahko bolje izkoristili.

Tabela 65:Časovna organizacija dela z nadarjenimi učenci.

f f%

Časovna organizacija dela z nadarjenimi učenci.

Pred ali po pouku 82 72,0

Ob sobotah 20 17,5

Vzporedno 12 10,5

Skupaj 114 100,0

Ravnatelji so odgovorili, da najpogosteje (72,0%) izvajajo delo z nadarjenimi učenci pred ali po pouku, redko pa ob sobotah (17,5%) ali kot vzporedno izobraževanje (pull-out metoda) (10,5%).

Zanimalo nas je, ali delo z nadarjenimi učenci poteka najpogosteje pred ali po zaključku pouka.

Delo z nadarjenimi učenci lahko poteka pred poukom, kar pomeni v času predure in zato lahko traja najpogosteje samo eno učno uro. Po pouku je organizacija lažja, delo lahko traja več šolskih ur, pri čemer je potrebno upoštevati utrujenost učencev in organizacijo prevoza, če so učenci vezani na šolski avtobus.

Tabela 66: Delo z nadarjenimi učenci pred ali po pouku.

f f%

Delo z nadarjenimi učenci poteka največkrat pred poukom ali po zaključku pouka.

Da 95 83,3

Ne 19 16,7

Skupaj 114 100,0

Najpogosteje poteka delo z nadarjenimi učenci pred ali po pouku (83,3%). Pred poukom ni mogoče organizirati več ur skupaj, po pouku pa so učenci večinoma utrujeni, zanje je potrebno organizirati prehrano (kosilo), pogosto pa tudi prevoz domov.

Zanimalo nas je, kako pogosto na šolah organizirajo sobotne šole za nadarjene učence.

Sobotne šole za nadarjene imajo več pozitivnih učinkov – učenci niso utrujeni, celo dopoldne je namenjeno delu z nadarjenimi učenci, zato lahko strokovni delavci pripravijo več vsebin, poskrbijo za medpredmetno povezavo, ob zaključku lahko pripravijo predstavitev za starše,…

Organizacija sobotne šole za nadarjene učence pa zahteva organizacijsko pripravo – prevoz, malica, dostop v šolo, predvsem pa je težko motivirati tako učence kot strokovne delavce za delo v soboto.

Tabela 67: Delo z nadarjenimi učenci ob sobotah.

f f%

Delo z nadarjenimi učenci poteka največkrat ob sobotah.

Da 23 20,2

Ne 91 79,8

Skupaj 114 100,0

Ravnatelji so odgovorili, da sobotne šole za nadarjene učence izvajajo redko (20,2%), samo na petini slovenskih osnovnih šol izvajajo tako obliko dela z nadarjenimi učenci.

Zanimalo nas je, kako pogosto šole organizirajo delo z nadarjenimi učenci vzporedno (pull-out metoda).

Ure, ki so namenjene delu z nadarjenimi učenci, lahko organiziramo tudi tako, da učenci v času rednega pouka enake vsebine kot sošolci v razredu obdelajo na drugačen način, predvsem z drugačnimi metodami dela in na višjem zahtevnostnem nivoju. Za tako obliko dela potrebujemo dodatnega učitelja, ki izvaja pouk z nadarjenimi učenci.

Tabela 68: Vzporedno delo z nadarjenimi učenci (pull out).

f f%

Delo z nadarjenimi učenci poteka največkrat vzporedno.

Da 14 12,3

Ne 100 87,7

Skupaj 114 100,0

Vzporedno delo z nadarjenimi učenci v času rednega pouka je najmanjkrat uporabljena oblika dela (12,3%), tak način dela uporabljajo le na nekaj več kot desetini slovenskih osnovnih šol.

Na šolah potekajo tudi različne kombinacije dela z nadarjenimi učenci, tako na dveh šolah (1,8%) izvajajo vse tri oblike dela z nadarjenimi učenci (pred ali po pouku, ob sobotah, vzporedno), na osmih šolah (7,0%) izvajajo prvo in drugo obliko (pred ali po pouku in ob sobotah), na štirih šolah (3,5%) prvo in tretjo (pred ali po pouku in vzporedno), na dveh šolah (1,8%) pa drugo in tretjo obliko dela (ob sobotah in vzporedno).

Umestitev dela z nadarjenimi učenci v urnik zahteva veliko usklajevanja in spretnosti pri organizaciji. Prav tako je zaradi številnih obveznosti nadarjenih učencev (sodelovanje na tekmovanjih iz znanj, izvenšolske aktivnosti, sodelovanje v interesnih dejavnostih) težko uskladiti sobotne termine in delo v vikendih, potrebno pa je upoštevati tudi družinske obveznosti nadarjenih učencev.

V raziskavi zbrani odgovori kažejo, da je organizacija dela za nadarjene večinoma vezana na čas pred in po pouku, torej kot dodatna obremenitev za nadarjene učence. Na šolah zelo redko organizirajo raziskovalne tabore in dneve dejavnosti za nadarjene učence, prav tako redko organizirajo sobotne šole in vzporedne oblike dela z nadarjenimi učenci v času rednega pouka. Prav v teh, manj izkoriščenih terminih, so skrite možnosti za drugačno in bolj sistemsko delo z nadarjenimi učenci.

6.1.10 Naklonjenost staršev za delo z nadarjenimi učenci

Starši so pomemben dejavnik v delu šole, saj s svojimi predlogi in sugestijami preko sveta staršev, razrednika, učiteljev in tudi lokalne skupnosti lahko vplivajo na posamezna področja dela v šoli in jih tako sooblikujejo.

Ravnatelje, ki so sodelovali v raziskavi, smo vprašali o odnosu staršev do dela z nadarjenimi učenci, ki je organizirano na šoli. Zanimalo nas je:

- strinjanje staršev z načrtovanim delom z nadarjenimi učenci, - odnos, ki ga imajo starši do dela z nadarjenimi učenci, - organizacija svetovanja za starše nadarjenih učencev, - vključevanje staršev v delo z nadarjenimi učenci.

Zanimalo nas je, ali se starši strinjajo s predvidenim načinom dela z nadarjenimi učenci v šoli.

Razrednik na začetku šolskega leta seznani starše z letnim delovnim načrtom šole, bolj podrobno pa z letnim delovnim načrtom oddelka. V letnem delovnem načrtu šole je