Delo z nadarjenimi učenci izhaja iz naslednjih temeljnih načel (Koncept, 1999):
- širitev in poglabljanje temeljnega znanja, - hitrejše napredovanje v procesu učenja, - razvijanje ustvarjalnosti,
- uporaba višjih oblik učenja, - uporaba sodelovalnih oblik učenja,
- upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,
- upoštevanje individualnosti,
- spodbujanje samostojnosti in odgovornosti, - skrb za celosten osebnostni razvoj,
- raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem,
- uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji oziroma drugimi izvajalci programa,
- skrb za to, da so nadarjeni učenci v svojem razrednem in šolskem okolju ustrezno sprejeti,
- ustvarjanje možnosti za občasno druženje glede na njihove posebne potrebe in interese.
Predlagane oblike dela z nadarjenimi učenci (v Konceptu, 1999):
- notranja diferenciacija pouka (v vseh treh triletjih, zakonsko določeno), - fleksibilna diferenciacija (2. in 3. triletje),
- delna zunanja diferenciacija (8. in 9. razred), - individualna zadolžitev učencev,
- individualiziran pouk (1. triletje),
- kooperativno učenje in druge oblike skupinskega dela (1. triletje), - posebne domače zadolžitve (1. triletje),
- dnevi dejavnosti, - interesne dejavnosti, - hitrejše napredovanje, - dodatni pouk,
- individualiziran program dela z nadarjenimi učenci (2. in 3. triletje), - vzporedni programi (pull-out), (2. in 3. triletje),
- obogatitveni programi (sobotne šole, fakultativne dejavnosti, 2. in 3. triletje), - športne in kulturne sekcije (2. in 3. triletje),
- interesne dejavnosti,
- kreativne delavnice (2. in 3. triletje), - raziskovalni tabori (2. in 3. triletje), - priprava za udeležbo na tekmovanjih,
- izbirni predmeti (3. triletje), - seminarske naloge (3. triletje), - raziskovalne naloge (3. triletje),
- programi za razvijanje socialnih spretnosti (2. in 3. triletje),
- programi za osebni in socialni razvoj (interakcijske vaje, socialne igre, mladinske delavnice,…),
- osebno svetovanje učencem in staršem (2. in 3. triletje), - svetovanje nadarjenim pri izbiri poklica (3. triletje).
Za nadarjene učence šole lahko organizirajo različne dejavnosti v okviru razširjenega in nadstandardnega programa.
Kot nosilci oziroma izvajalci omenjenih aktivnosti nastopajo učitelji, svetovalna služba, mentorji dejavnosti (šolski in zunanji), knjižničar, vodstvo šole, Zavod RS za zaposlovanje in drugi javni zavodi s področja izobraževanja (glasbene in umetniške šole).
Pri izdelavi posebnih programov za nadarjene je potrebno še posebej upoštevati naslednje pogoje (George, 1997):
- da izbrana metoda dovolj poudarja razvijanje višjih miselnih procesov in konceptov, - da je metoda dovolj fleksibilna in odprta, da otroku omogoča lasten tempo razvoja, - da zagotavlja učno okolje, ki daje otroku hkrati čustveno varnost in intelektualne
izzive,
- da izbrana metoda ne bi otroka odtujila od vrstnikov ali škodljivo vplivala na nadaljnje učenje, ki bi lahko zaradi ponavljajočih se vzorcev pripeljalo do dolgočasja, - da izbrana metoda daje prednost procesu po meri otroka.
V prvem triletju poteka delo z nadarjenimi učenci predvsem v okviru matičnega razreda v oblikah notranje diferenciacije in individualizacije pouka, priporočljivo je le občasno krajše ločevanje nadarjenih učencev od razreda (npr. pri samostojnem učenju, dodatnem pouku, raznih interesnih dejavnostih).
V drugem in tretjem triletju naj bi se delo z nadarjenimi razširilo tudi na nekatere druge oblike, ki se večinoma organizirajo v okviru fleksibilne in delne zunanje diferenciacije. V skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se za nadarjene učence lahko uporabi tudi pol ure individualne in skupinske pomoči tedensko na oddelek.
Pregled dela z nadarjenimi učenci v mednarodnem prostoru nam pokaže, da se metode dela z nadarjenimi v posameznih državah razlikujejo med seboj, prav povsod pa je nadarjenim učencem namenjena posebna skrb. Najbolj razširjen pristop zgodnje odkrivanje nadarjenih (fast tracking) (v Specific educational measures to promote all forms of giftedness in Europe, 2006).
Pogoste so tudi naprednejše/višje aktivnosti (advanced) in diferenciacija (differentiated provision), ki se izvaja v razredu s skupinami z mešanimi sposobnostmi ali v ločenih skupinah. Pogoste so tudi izvenšolske dejavnosti v homogenih skupinah.
Ostali specifični vzgojni ukrepi, kot so centri za nadarjene otroke, njihove starše in učitelje ali posebno omrežje, obstajajo v polovici vseh držav zajetih v raziskavo (v Specific educational measures to promote all forms of giftedness in Europe, 2006)..
Učitelji imajo pomembno vlogo pri odkrivanju, podpori in opazovanju vzgojnih meril za zadovoljevanje potreb nadarjenih in talentiranih otrok in mladostnikov. Ne glede na obliko vzpodbujanja in dela z nadarjenimi učenci je pomembno proučevanje usposobljenosti učiteljev za delo z mladimi, ki kažejo posebne sposobnosti.
Usposobljenost za delo z nadarjenimi učenci je lahko vključena v osnovno učiteljevo izobraževanje obvezno ali neobvezno. Za seznanjanje študentov - bodočih učiteljev z vprašanjem nadarjenosti se uporabljajo različni pristopi. Nadarjenost je lahko vsebina ločenega predmeta ali pa je vključena v druge predmete (na primer kot del izobraževanja o diferenciranem poučevanju ali pa na splošno o posebnih vzgojnih potrebah).
Večinoma imajo osnovnošolski in srednješolski učitelji možnost, da se na temo nadarjenih in talentiranih otrok izobražujejo med delom.
V mnogih državah so na voljo posebna izobraževanja za strokovnjake iz vzgojne psihologije na šoli.
Teme, ki jih taka izobraževanja ponujajo:
- način odkrivanja nadarjenih mladostnikov, - vzgojne potrebe nadarjenih,
- odkrivanje ustreznih vzgojnih meril,
- specifične teme, kot npr. osebna kreativnost, ustvarjalnost,...
Pri dolžini izobraževanja je pomembno poudariti širok izbor ponudb in okvirov za nadaljnji študij o nadarjenosti. Nekatera izobraževanja so relativno kratka (en dan ali nekaj dni), druga pa vodijo v specializirano dodatno (podiplomsko) usposobljenost.
Izobraževanje za delo z nadarjenimi učenci ni obvezno, saj učitelji lahko sami izbirajo temo izobraževanja, tako da lahko najdejo odgovore na lastne zahteve in vprašanja, ki jih zanimajo.
V več državah obstajajo privatne ali javne ustanove, specializirane za pomoč otrokom z visokimi sposobnostmi. Te organizacije lahko nudijo podporo učiteljem in šolam, ponudijo izobraževanje in določijo ali pomagajo uvesti najbolj primeren vzgojni program za vsakega posameznega učenca (prav tam).