Identifikacijski postopek kot vir težav za šole

Ob uvedbi Koncepta, je za večino šol v Sloveniji to predstavljalo nov način dela. Popolna novost je bil identifikacijski postopek nadarjenih učencev. Uspešna izvedba identifikacijskega postopka zahteva sodelovanje različnih strokovnih delavcev. Učence, ki jih učitelji ali drugi strokovni delavci evidentirajo kot nadarjene, testirajo lahko samo psihologi, ki imajo za testiranje pridobljeno posebno licenco.

Ravnatelji, ki so sodelovali v anketi, so odgovarjali na vprašanja o načinu izvedbe identifikacijskega postopka nadarjenih učencev in morebitnih težavah, ki pri tem nastanejo. Zanimalo nas je:

- ali je na šoli zaposlen psiholog z ustrezno licenco za testiranje, - ali imajo učitelji težave pri evidentiranju nadarjenih učencev,

- ali imajo učitelji težave pri izpolnjevanju ocenjevalnih lestvic nadarjenih učencev, - ali testiranje nadarjenih učencev povzroča šoli težave.

Zanimalo nas je, ali je na šolah kot svetovalni delavec zaposlen psiholog in ali ima ustrezno licenco za testiranje nadarjenih učencev.

Tabela 60: Zaposlenost psihologov z licenco za testiranje nadarjenih učencev.

f f%

Na šoli je zaposlen psiholog z licenco za testiranje nadarjenih učencev.

Da 51 44,7

Ne 63 55,3

skupaj 114 100,0

Več kot polovica šol (55,3%) nima zaposlenega psihologa z ustrezno licenco za testiranje nadarjenih učencev. To je lahko tudi posledica velikosti šol, saj je normativ za zaposlitev šolskega svetovalnega delavca vezan na število oddelkov. V svetovalni službi lahko zaposlijo enega svetovalnega delavca tiste šole, ki imajo 20 in več oddelkov. Pri manjših šolah gre za zaposlitev strokovnega delavca v svetovalni službi v ustreznem deležu glede na število oddelkov na šoli. V šolski svetovalni službi so lahko zaposleni psihologi, pedagogi, specialni pedagogi, socialni delavci, specialni in rehabilitacijski pedagogi, … Licenco za testiranje nadarjenih učencev pa lahko pridobijo samo diplomirani psihologi.

Zanimalo nas je, ali ravnatelji zaznavajo težave pri učiteljevem evidentiranju nadarjenih učencev.

Evidentiranje učencev, ki bi lahko bili nadarjeni, poteka brez testiranj ali uporabe posebnih ocenjevalnih pripomočkov. Pri tem se upošteva učni uspeh učenca, njegovi dosežki, mnenje učiteljev, dosežki na tekmovanjih, hobiji in mnenje šolske svetovalne službe. Učence evidentirajo učitelji, ki učijo na šoli, lahko pa tudi drugi strokovni delavci, ki delajo z učenci.

Tabela 61: Zaznavanje težav z evidentiranjem nadarjenih učencev po oceni ravnateljev.

f f%

Evidentiranje nadarjenih učencev.

Ni težav 14 12,3

Malo težav 33 28,9

Neopredeljeno 37 32,5

Težave 26 22,8

Veliko težav 4 3,5

Skupaj 114 100,0

Dobra četrtina ravnateljev (26,3%) odgovarja, da predstavlja učiteljevo evidentiranje nadarjenih učencev težavo, skoraj tretjina (32,5%) jih je v zvezi s tem neopredeljenih, 41,2% ravnateljev pa odgovarja, da učiteljevo evidentiranje nadarjenih učencev ne predstavlja težave.

Zanimalo nas je, ali ravnatelji zaznavajo težave pri učiteljevem izpolnjevanju ocenjevalnih lestvic za nadarjene učence.

Učitelji morajo za vsakega učenca, ki ga predlagajo kot nadarjenega, izpolniti ocenjevalne lestvice. Ocenjevalna lestvica nadarjenosti učencev, ki jo izpolnijo učitelji, vsebuje osem opisov vedenja, ki je značilno za nadarjene učence, in zajema osem področij nadarjenosti za učence prvega in drugega triletja (64 trditev) in devet področij nadarjenosti za učence tretjega triletja (72 trditev):

Učitelji pri izpolnjevanju upoštevajo navodilo, da pri učencih ocenjujemo vsako vedenje posebej, neodvisno drug od drugega. Pomembno je, da učitelji dobro poznajo vedenje učencev v različnih situacijah, tako v šoli kot tudi izven šole, saj se nadarjeni učenci pogosto ukvarjajo tudi z mnogimi izvenšolskimi dejavnostmi in so lahko zato v okviru šole manj dejavni.

Tabela 62: Zaznavanje težav z izpolnjevanjem ocenjevalnih lestvic po oceni ravnateljev.

f f%

Izpolnjevanje ocenjevalnih lestvic.

Ni težav 14 12,3

Malo težav 21 18,4

Neopredeljeno 40 35,1

Težave 27 23,7

Veliko težav 12 10,5

Skupaj 114 100,0

Na vprašanje, ali izpolnjevanje ocenjevalnih lestvic za nadarjene učence, ki so sestavni del kriterija za oceno nadarjenosti, predstavlja težavo, so odgovori zelo enakomerno porazdeljeni; 30,7% ravnateljev meni, da to ni težava, 35,1% jih je v zvezi s tem neopredeljenih, ostali (34,2%) pa menijo, da je to težava oz. velika težava.

Zanimalo nas je, ali testiranje nadarjenih učencev predstavlja težave.

V Sloveniji pri identifikaciji nadarjenih uporabljamo skupinski test Ravenove matrice.

Test je neverbalen in meri sposobnost zaznavanja odnosov in razmerij v seriji matričnih sestavljank, sposobnost najti smisel neurejenih situacij. To je test opazovanja in logičnega mišljenja.

Tabela 63: Zaznavanje težav s testiranjem nadarjenih učencev po oceni ravnateljev.

f f%

Testiranje nadarjenih učencev. Ni težav 41 36,0

Malo težav 21 18,4

Neopredeljeno 17 14,9

Težave 17 14,9

Veliko težav 18 15,8

Skupaj 114 100,0

Odgovori ravnateljev kažejo, da za več kot polovico (54,4%) testiranje nadarjenih učencev ne predstavlja težav oziroma gre za malo težav, čeprav kar 55,3% šol nima zaposlenega psihologa s pridobljeno licenco za testiranje nadarjenih učencev (tabela 61).

Testiranje izvajajo različne institucije (večinoma zasebne), za izvajanje zunanjih sodelavcev pa je potrebno zagotoviti finančna sredstva; pogosto šole medsebojno sodelujejo in testiranje opravi psiholog sosednje šole.

Ravnateljem smo zastavili tudi vprašanje: »Če dela z nadarjenimi učenci na šoli ne izvajate v skladu s Konceptom Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, zapišite razloge«.

Na to vprašanje smo dobili samo dva odgovora (1,8%), pri obeh je kot razlog navedena neaktivnost šolske svetovalne službe. Odgovor služi bolj kot izgovor, saj je za izvedbo dela z nadarjenimi učenci odgovoren ravnatelj.

Iz odgovorov ravnateljev lahko razberemo, da šolam identifikacijski postopek nadarjenih učencev ne predstavlja težav. Ravnatelji ne zaznavajo težav pri učiteljevem evidentiranju nadarjenih učencev. Samo nekaj več kot tretjina ravnateljev meni, da učiteljevo izpolnjevanje ocenjevalnih lestvic predstavlja težavo oziroma veliko težavo. Tudi

testiranje nadarjenih učencev za več kot polovico ravnateljev ne predstavlja težav. Ta odgovor je nekoliko presenetljiv predvsem zato, ker so ravnatelji odgovorili, da na več kot polovici šol nimajo zaposlenega psihologa z ustrezno licenco za testiranje nadarjenih učencev.