Po Zakonu o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS št. 16/04, 120/06) in Uredbi o določitvi divjadi in lovnih dob (Uradni list RS, št. 101/04), so divjadi prosto živeče divje živali, ki so v tem zakonu naštete kot divjad. Zakon našteva 29 vrst dlakave in 98 vrst pernate divjadi. Od vseh teh se v kulinariki uporablja le okrog 30 vrst. Zakon določa vrsto živali, ki so zaščitene čez vse leto, ali le delno. Lovopust velja praviloma v času “parjenja”. Samci dlakarjev imajo med parjenjem specifičen vonj, izvirajoč iz sekundarnih spolnih žlez.. Ta vonj se občuti na mesu in je praviloma neprijeten.
Da bi bilo meso divjadi neoporečno, je potrebno upoštevati določene zahteve:
• žival mora biti iz črede, v kateri ni določenih bolezni;
• žival določen čas pred odstrelom ni krmljena ali kako drugače deležna snovi, ki bi v mesu lahko škodovale človekovemu zdravju;
• žival pred odstrelom ne sme kazati znakov bolezni;
• samice ne smejo biti visoko breje;
• pred odstrelom morajo biti živali spočite;
• poskrbeti je treba, da žival po odstrelu dobro izkrvavi, potem pa jo je potrebno čimprej ohladiti;
• ves postopek kakor tudi vsi prostori in oprema za predelavo morajo biti pod stalnim veterinarskim nadzorom.
Več o lovski zakonodaji najdete na spletnem naslovu:
http://www.mkgp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/veljavni_predpisi_lo vstvo/
1.8.1 Jelen
Jeleni spadajo v red parkljarjev oziroma sodoprstih kopitarjev (Artiodactyla) in v podred prežvekovalcev (Ruminantia), sestavljajo pa posebno družino (Cervidae). Družina je zelo številna in daleč razširjena po vsem svetu, saj jo, kot meni G. K. Whitehead, ekspert Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi, sestavlja 17 rodov, 40 vrst in nekaj nad 190 podvrst.
V Evropi poleg navadnega jelena živita v skandinavskih deželah , na Poljskem, Finskem in v Sovjetski zvezi evropski los in v severnih območjih Švedske, Norveške, Finske in Sovjetske zveze evropski severni jelen.
Od številnega jelenjega rodu prebivajo danes po slovenskih gozdovih le navadni jelen, damjak in srna. Najbolj mu ustreza mešan gozd s podrastjo in grmovjem, posekami in jasami ter senožetmi in travniki na obrobjih.
1.8.2 Damjak
Damjak je v nasprotju z navadnimi jeleni izrazito dnevna in čredna divjad. V Sloveniji je bil naseljen po letu 1962 v raznih loviščih. Živi v večženstvu, pari se od srede oktobra do srede novembra. Rukanje damjaka je bolj zamolklo hropeče od jelenjega. Po velikosti je med srnjadjo in navadno jelenjadjo. Odrasel ima od 60-85 kg, košuta pa od 30-50 kg. Živali so različno obarvane: od rdečkastih, z značilnimi belimi lisami, do skoraj črnih živali. Zanimiv je njegov svojstven tek, ko hkrati odskakuje z vsemi nogami.
1.8.3 Srna
Srnjad, imenovana tudi evropska mala srna, naseljuje vse tiste dele evropskega in dober del azijskega prostora, kjer povprečna januarska temperatura ne pade pod - 4°C.
Srnjad je razširjena po vsej Sloveniji in je najbolj številna visoka divjad. Odrasla žival tehta od 20 do 35 kg.
Lov na srnjad:
• srnjak od 16. maja do 31. oktobra,
• srna z mladiči od 1. septembra do 15. januarja.
V biološkem pomenu je odstrel srn in mladičev še pomembnejši kot odstrel srnjakov. Z odstrelom srn in mladičev uravnavamo spolno razmerje, številčnost in prirastek.
1.8.4 Divji prašič
Evropski divji prašič spada v rod prašičev in v družino svinj, ki jo uvrščamo v podred neprežvekovalcev in v red sodoprstih kopitarjev. Razširjenost divjega prašiča je posledica ugodnih ekoloških razmer in velike prilagodljivosti divjega prašiča.
1.8.5 Gozdne kure
Gozdne kure, ki žive pri nas, so ene izmed tistih živalskih vrst, ki so ogrožene v svojem obstoju in so zato vsestransko zaščitene.
DIVJI PETELIN je naša največja prosto živeča ptica. Odrasel tehta do 5 kg. Pri petelinu prevladuje črna obarvanost medtem ko je kokoš rjavo belo grahasta.
1.8.6 Poljske kure
V družino poljskih kur iz skupnega reda kur uvrščamo pri nas poljsko jerebico, prepelico, navadnega fazana in kotorno.
Za poljske kure je značilno, da je njihov skupen življenjski prostor obdelan svet. Razvoj kmetijstva ni naklonjen poljskim kuram, saj sodita zaradi krčenja življenjskega prostora poljska jerebica in prepelica med najbolj ogroženi živalski vrsti. Življenjske razmere so se poslabšale tudi za fazana, katerega število se ohranja z množično umetno vzrejo.
1.8.7 Zajci
Zajci so ena najbolj razširjenih živalskih vrst v Evropi. V Sloveniji živita poljski in planinski zajec.
POLJSKI (DIVJI) ZAJEC človeka spremlja že od nekdaj, zato spada med priljubljeno lovno divjad. Ima izrazito daljše in močnejše zadnje noge od prednjih. Teče tudi s hitrostjo 60 km na uro. Težki so od 3,5 do 4 kg.
PLANINSKI ZAJEC živi pri nas samo v Alpah. Pozimi je bele barve, poleti pa rjavo siv. Je manjši od poljskega zajca, ima pa daljše noge. Ima od 2 do 3 kg.
1.8.8 Medved
RJAVI MEDVED je največja evropska zver. Medved je vsejed in ima temu ustrezno prirejeno tudi zobovje. V Sloveniji po zadnjih ocenah živi od 250 do 300 medvedov; v zadnjih dvajsetih letih se število ni bistveno spremenilo. Odstrel medveda je omejen z zakonom.
1.8.9 Obvodni ptiči
Med divjad štejemo tudi nekatere ptiče, ki žive ob naših tekočih in stoječih vodah. Slovenija ima sicer bolj malo vodnih površin in vodnih ptičev ni ravno veliko. Skoraj vsi vodni ptiči so ogroženi (regulacija vode, izsekavanje obrežij). Mednje spadajo: kljunači, race , gosi, štorklje, čaplje, kavkač, bobnarica, ponirek. Pri nas so prisotne race, štorklje, čaplje, bobnarice.
1.8.10 Golobi
Golobi so srednje veliki ptiči in so izredno dobri letalci. Hranijo se s semeni in vodo. So simbol miroljubnosti. Ogroža pa jih sodobna agrokemija in spremembe biotopov.