Klavne živali označujemo v skladu s predpisi. Velike klavne živali (govedo, prašiči, drobnica,…) se označujejo že na kmetiji v predpisanem roku po rojstvu živali. Označevanje je potrebno zaradi identifikacije živali pri veterinarsko sanitarnih pregledih, ter za ustrezno sledljivost v klavnici in pri tehtanju mesa. Večina velikih klavnih živali odkupujejo po količini in kakovosti mesa, ne pa po t.i. živi masi.
Tiste vrste živali, za katere način označitve ni posebej predpisan, morajo biti označene na način, ki omogoča njihovo identifikacijo.
Živali lahko označujemo na več različnih načinov. Nekateri načini označevanja so predpisani.
• ušesne znamke (za goveda, prašiče in drobnico)
• dlakorez ( s posebnimi ostrimi škarjami vrežemo v dlako številke ali druge razpoznavne znake)
• vžiganje v kopita (zlasti pri konjih)
• tetoviranje (prašiči)
• barvni svinčniki (barva takšna, da se z vodo ne spere)
Parkljarji v prometu morajo biti označeni s predpisano ušesno znamko v levem uhlju. Ušesne znamke za goveda so rumene barve, za prašiče zelene barve, za drobnico rumene barve.
Ušesne znamke za parkljarje iz uvoza so rdeče barve. Kopitarje se označuje z identifikacijskim trakom, ki se trajno spne v biclju leve noge.
2.1.1 Označevanje govedi
Posebno pozornost se posveča označevanju in registraciji goved. Vse govedo v Sloveniji mora biti označeno in urejena mora biti obvezna dokumentacija v zvezi z označevanjem zaradi varovanja zdravja ljudi, varstva potrošnikov in zdravstvenega varstva živali, pa tudi zaradi rodovništva, reprodukcije govedi in kontrole proizvodnje.
Centralni register govedi (CRG) vodi SIR (služba za identifikacijo in registracijo) v okviru ministrstva, pristojnega za veterinarstvo in kmetijstvo. Ta služba pripravlja in razpošilja tudi obvezno dokumentacijo za živali, nabavlja in razpošilja ušesne znamke ter vodi evidence o izdanih, porabljenih in uničenih ušesnih znamkah in potnih listih.
Centralni register govedi CRG je ažurno vodena evidenca goved, iz katere so vidni naslednji podatki:
- o rojstvih, označitvah, uvozih, premikih, smrtih in izvozih goved, - o izdanih ušesnih znamkah in potnih listih, ter izdanih dvojnikih obeh, - o imetnikih goved, gospodarstvih in lokacijah, kjer se govedo nahaja, - o zaporah prometa z govedi,
- o dobaviteljih ušesnih znamk.
Ušesna znamka za govedi je rumene barve, plastična in sestavljena iz dveh delov, ki se ob uporabi trajno spojita.
Na ušesni znamki za govedi je odtisnjeno:
- kratica organa, ki izdaja ušesno znamko (MKGP) - črtna koda identifikacijske številke
- desetmestna neponovljiva identifikacijska številka živali, v treh delih. Prvi dve mesti zavzema koda Slovenije »SI«, tretje mesto zavzema kontrolna številka, preostala mesta pa zaporedno številko. Identifikacijske številke izdaja SIR. Kontrolna številka je manjše velikosti, locirana v isti vrsti kot SI skupaj s prvimi tremi identifikacijskimi številkami, drugi štirimestni del pa je v posebni vrsti in številke so večje, zaradi lažjega
razpoznavanja živali na daljavo.
Slika 1: Ušesna znamka
Vir: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2000-111-04606-OB~P001-0000.PDF
Žival mora biti označena do 20. dne starosti. Govedo lahko označi imetnik živali ali pa to delo prepusti pooblaščeni organizaciji.
Ob označitvi goveda se napiše potrdilo o označitvi, ki vsebuje naslednje podatke:
- identifikacijsko številko živali, - spol in pasmo govedi,
- datum rojstva govedi,
- identifikacijsko številko matere in očeta,
- popoln naslov imetnika živali oziroma tudi njegovo identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), če jo ima,
- kodo označevalca, če govedo označi lastnik živali, pa njegovo kodo, - podpis označevalca in datum označitve in
- podpis imetnika goved.
Imetnik goved mora podatke sporočiti SIR najkasneje v 4 dneh:
a) v elektronski obliki na CRG, b) preko pooblaščene organizacije, c) preko drugih subjektov.
Potni list je dokument, ki se izda ob rojstvu živali (ali uvozu) in spremlja žival do konca življenja (ali izvoza iz države). Imetnik govedi hrani potne liste živali na gospodarstvu, kjer se živali nahajajo, kadar pa živali premika, morajo živali na poti poleg drugih dokumentov spremljati tudi potni listi. Na potnem listu so natisnjeni osnovni podatki o živali (identifikacijska številka, rojstni podatki, podatki o prvem imetniku govedi). Ko se žival premakne na drugo gospodarstvo, novi imetnik ročno vpiše svoje podatke in se podpiše. Tako se na potni list vpisujejo tudi podatki o vsakokratnem imetniku.
Potni list je dokument, ki mora spremljati vsako žival, ki se prestavlja na drugo lokacijo.
Potni list izda SIR na podlagi registracije goved v CRG. Imetnik goved hrani potni list na gospodarstvu, kjer se govedo nahaja. Govedo mora imeti potni list ob vsakem premiku.
Teleta do starosti 4 tednov se lahko premikajo le, če so registrirana in imajo vsaj začasni potni list.
Potni list mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
- o živali: identifikacijsko številko živali, datum rojstva, pasmo in spol, identifikacijsko številko matere, identifikacijsko številko očeta (če je le-ta poznan),
- ime in priimek in naslove vseh imetnikov živali, kjer se je žival zadrževala, - identifikacijsko številko gospodarstva, kjer se je žival rodila,
- datum izdaje potnega lista, - številko potnega lista,
- izvod oz. serijo izdanega potnega lista,
- podpis trenutnega oz. zadnjega imetnika živali.
Več o potnem listu za goveda najdete na spletnem naslovu:
http://www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_varno_hrano/sektor_za_id entifikacijo_in_registracijo_zivali_sir/potni_list/
Imetnik živali je dolžan voditi register govedi na gospodarstvu (RGG).
Register mora vsebovati naslednje podatke:
- ime in priimek in naslov imetnika živali, - identifikacijsko številko živali,
- datum rojstva živali, - pasmo in spol živali,
- identifikacijsko številko mater in očeta živali (če je poznan), - datum prihoda živali,
- osebno ime in naslov prejšnjega lastnika,
- datum odhoda živali,ime in priimek in naslov novega imetnika živali,
- ime in priimek in podpis inšpektorja, ki je opravil pregled in datum pregleda, - opombe.
Register govedi na gospodarstvu in potni listi morajo biti na voljo za pregled veterinarski in živinorejski službi ter veterinarski in kmetijski inšpekciji.
2.1.2 Označevanje prašičev
Služba za identifikacijo in registracijo živali (SIR) deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Vodi sisteme identifikacije in registracij živali ter evidence imetnikov rejnih živali. V okviru te službe deluje centralni register prašičev – CRPš.
Centralni register prašičev (CRPš) je register, kjer se vodijo naslednji podatki:
- stalež prašičev na gospodarstvu,
- premiki živali iz enega na drugo gospodarstvo, - podatki o označevanju živali,
- drugi podatki.
SIR za vsako gospodarstvo enkrat letno izda izpis iz CRPš, ki velja kot potrdilo o vpisu podatkov.
Evidenca imetnikov rejnih živali (EIRŽ) se vodi na pristojnem ministrstvu. V EIRŽ morajo biti vpisana vsa gospodarstva in imetniki prašičev.
POMNI!
Živali označuje imetnik sam, lahko pa to zanj opravi pooblaščena organizacija. Označitev živali mora biti trajna in razpoznavna skozi celo življenjsko dobo živali.
Živali je treba označiti čim prej po rojstvu, vendar najkasneje pred premikom z rojstnega gospodarstva na drugo gospodarstvo.
Ušesna znamka za prašiče je okrogla, rumene barve in v premeru velika najmanj 28 mm.
sestavljena je iz dveh delov (moškega in ženskega), ki se ob uporabi spojita in ju ni več možno ponovno uporabiti. Ušesna znamka mora biti plastična, brez ostrih robov in se mora s kleščami zlahka vstaviti v uho.
Na moškem delu ušesne znamke je v črni barvi odtisnjena kratica pristojnega organa (MKGP) in SIŠ. SIŠ je sestavljena iz dvočrkovne kode za Slovenijo SI in zadnjih šestih številk KMG-MID (to je identifikacijske številke gospodarstva, ki jo gospodarstvo prejme od Službe za identifikacijo in registracijo živali -SIR). Na ženskem delu ušesne znamke je lahko tudi druga vsebina (npr. individualna identifikacijska številka živali).
Imetnik živali je odgovoren, da so vse živali na gospodarstvu pravilno označene.
Več o označevanju prašičev najdete na spletnem naslovu:
http://www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_varno_hrano/sektor_za_id entifikacijo_in_registracijo_zivali_sir/prasici_informacije_in_navodila/
ter
http://www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_varno_hrano/sektor_za_id entifikacijo_in_registracijo_zivali_sir/usesne_znamke_prasici/
Vsak imetnik prašičev mora voditi register prašičev na gospodarstvu (RPG).
V register prašičev na gospodarstvu so vpisani naslednji podatki:
- identifikacijska številka gospodarstva in naslov, - ime in priimek ali naziv imetnika prašičev, - zapisi o opravljenem nadzoru,
- zapisi o staležu živali, - trenutni stalež prašičev,
- kronološko vodenje zapisov o prihodih živali na gospodarstvo in odhodih iz gospodarstva (datumi prejema živali, število prejetih živali, identifikacijske številke živali, datumi odhodov živali, število oddanih živali, kraj in mesto odhoda živali).
Spremni list je dokument, ki spremlja pošiljko živali ob premiku. Izda ga imetnik, ki živali oddaja, prejemnik pa ga sopodpiše. Vsebuje tudi priloženi kopiji ODHOD, ki jo oddajatelj živali odda pristojnemu veterinarju na svojem območju in kopijo PRIHO, ki jo prejemnik posreduje svojemu veterinarju. Na ta način se premik sporoči tudi v centralni register prašičev.
Več o spremnem listu preberite na:
http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/5.Navodila_strani_18_23.pdf 2.1.3 Označevanje drobnice
Živali se označujejo čim prej po rojstvu, najpozneje pa do starosti 6 mesecev. Živali, ki se redijo v ekstenzivnih pogojih oziroma na prostem, pa se označujejo najpozneje do 9 meseca starosti.
Živali se označujejo z namestitvijo ušesne znamke v obe ušesi. Namesto ušesne znamke v levem ušesu se lahko živalim vtetovira identifikacijska številka. Ušesna znamka za označevanje drobnice je rumene barve, sestavljena iz moškega in ženskega dela, ki se ob uporabi spojita. Ušesna znamka je plastična. Vstavljanje znamk v uho mora biti enostavno. Za pravilno označitev je odgovoren imetnik drobnice.
Na moškem delu ušesne znamke je:
- kratica MKGP
- identifikacijska številka živali je osem mestna oznaka živali: dvomestna oznaka Slovenije SI ter šest številk, od tega prve tri manjše in druge tri večje velikosti. Identifikacijske številke izda SIR.
Na ženskem delu ušesne znamke je lahko tudi npr. dodatna individualna identifikacijska številka živali.
Več o ušesni znamki za drobnico najdete na spletnem naslovu:
http://www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_varno_hrano/sektor_za_id entifikacijo_in_registracijo_zivali_sir/usesne_znamke_drobnica/
Jagnjeta oziroma kozliči, ki so namenjeni za zakol pred dvanajstim mesecem starosti in niso namenjeni za trgovanje na teritoriju EU, se lahko označi le z eno ušesno znamko, na kateri je kratica MKGP in skupinska identifikacijska številka, ki je vezana na posamezno
gospodarstvo. Sestavljena je iz dvočrkovne kode za Slovenijo SI in zadnjih šestih številk KMG-MID (identifikacijske številke gospodarstva) na katerem se živali označujejo.
Iz Centralnega registra drobnice se lahko pridobijo naslednji podatki:
- o staležu drobnice na gospodarstvu, - o premikih živali,
- o označevanju živali, - drugi podatki.
Vsako gospodarstvo mora voditi register drobnice na gospodarstvu (RDG). Register se lahko vodi v pisni ali elektronski obliki. Na lokaciji gospodarstva mora biti vedno dosegljiv in na razpolago še najmanj 3 leta po vpisani zadnji spremembi.
2.2 IZJAVA O PREHRANSKI VARNOSTI ZA ŽIVALI NAMENJENE ZA ZAKOL