Druge živalske kužne bolezni

GOVEJA SPONGIFORMNA ENCEFALOPATIJA (BSE)

BSE (bovina (goveja) spongiformna encefalopatija) je bolezen govedi, ki je bila prvič diagnosticirana leta 1986 v Veliki Britaniji. V naslednjih letih pa se je pojavila po celotnem britanskem otoku. Bolezen se večinoma pojavlja pri odraslih govedih, ki so v povprečju stara več kot 5 let. Klinično se izrazi z značilnimi nevrološkimi motnjami v gibanju in v preobčutljivosti za zunanje dražljaje. Povzročajo jo posebne vrste beljakovin – prioni. To so beljakovinski kužni delci, ki imajo fizikalno-kemične lastnosti amiloida in so zaradi tega nerazgradljivi. Kopičijo se v celicah in jih uničujejo. Prion nastaja v osrednjem živčevju ali pa pride vanj od zunaj.

Pojavijo se značilne nevrološke motnje v gibanju in v preobčutljivosti za zunanje dražljaje.

Najverjetnejši vzrok za nastanek bolezni je bilo krmljenje goveda s kostno-mesno moko, ki je bila okužena s povzročiteljem praskavca pri ovcah. Bolezen se je do danes pojavila skoraj po vsej Evropi. Ugotovimo jo s histopatološko preiskavo možganov, raziskujejo pa še druge možne načine ugotavljanja pri živih živalih. V Sloveniji imamo uveden monitoring na morebitno prisotnost BSE in smo bolezen tudi že ugotovili.

Medicina sumi, da uživanje določenih organov obolelih goved pri človeku povzroča novo obliko Creutzfeld - Jacobove bolezni, ki je smrtna.

Prionske bolezni - splošno

Prionske bolezni so redke degenerativne bolezni osrednjega živčevja pri človeku in nekaterih drugih sesalcih. Pri človeku se pojavljajo v treh različnih oblikah – dedni, kužni in sporadični, kar je edinstven pojav v medicini. Mnoge raziskave so pokazale, da je skupni imenovalec teh bolezni prion, beljakovinski kužni delec, ki ima fizikalno-kemične lastnosti amiloida in je zaradi tega nerazgradljiv. Kopiči se v celici in jo uničuje. Prion nastaja v osrednjem živčevju ali pa pride vanj od zunaj. »Bolezen norih krav«, ki se je v obliki epidemije pojavila v Veliki Britaniji leta 1985, je ena od živalskih oblik bolezni prionskega proteina.

Prionske bolezni pri živalih

Praskavec ali scrapi je že 250 let znana bolezen ovc in koz. Leta 1936 so ugotovili, da se bolezen prenaša iz ovce na ovco in od takrat služi ta bolezen kot model za ugotavljanje mehanizma prenosa prionskih bolezni.

Goveja spongiformna encefalopatija se je pojavila v Veliki Britaniji predvidoma zaradi krmljenja govedi s kostno-mesno moko iz neprimerno obdelanih trupel ovc, ki so poginile med drugim tudi zaradi praskavca.

Človeške oblike prionskih bolezni

Pri človeku so doslej poznane 4 oblike prionskih bolezni: Creutzfeldt-Jakobova bolezen (CJB), Gerstman-Straussler-Scheinkerjev sindrom (GSS), kuru in smrtna družinska nespečnost (fatalna familiarna insomnija-FFI). GSS in FFI sta zelo redki obliki in se pojavljata le v dednih oblikah, četudi je možen prenos teh oblik na poskusne živali. Kuru je le kužna, skoraj že izkoreninjena oblika, CJB pa se pojavlja v vseh treh oblikah – dedni, kužni in sporadični. Pri bolnikih s CJB so vodilni bolezenski znaki pozabljivost in propad intelektualnih sposobnosti (demenca), pri GSS in kuruju so v ospredju negotova hoja (ataksija) in tresenje udov in trupa, pri bolnikih s FFI pa nespečnost. Pri vseh oblikah se proti koncu razvije nezmožnost gibanja in izguba stika z okolico, bolniki umrejo.

Povzročitelj prionskih bolezni in mehanizem nastanka le-teh pri človeku še ni znan. Za prenos prionov iz ene vrste živali na drugo je značilno podaljšanje inkubacijske dobe. Prav tako pa je značilno, da spremenjeni prioni, ki začnejo nastajati v okuženi živali, prevzamejo značilnosti molekule okuženega gostitelja in izgubijo prvotno strukturo.

Predvsem zaskrbljujoče so nove variante Creutzfeld-Jakobove bolezni. Zaradi boljšega nadzora so jih odkrili v Veliki Britaniji. Bolezen se pri bolnikih pojavlja v starosti 16-40 let (sporadična CJB med 50. in 70. letom starosti), bolezen je trajala v povprečju 12 mesecev (sporadična 6 mesecev). Prvi znaki bolezni so bile motnje vedenja, prizadetost možganov (negotova hoja, tresenje) in proti koncu bolezni demenca. Pri vseh umrlih bolnikih so našli v možganih podobne prione. Še vedno ni trdnih dokazov, da je nova varianta CJB povezana z BSE. Tudi si še ne znamo odgovoriti na vprašanje ali je možen prenos priona živali na človeka. Če bo odgovor pozitiven, bo to resen opomin človeštvu, da ne vdira v naravo več, kot je nujno potrebno.

9.4 POVZETEK IN VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE RAZUMEVANJA Povzetek

Nalezljive bolezni se širijo kapljično, s človeškim blatom ali z iztrebki živali, preko mrčesa, z nehigieno, rokovanjem ali z okuženim mesom. Nalezljive bolezni lahko preprečujemo s higieno. Parazitoze so zoonoze, ki se prenašajo preko zajedavcev ali parazitov. Proti širjenju nalezljivih bolezni kot so slinavka, parkljevka, antraks, listerioza, ptičja gripa, goveja spongioformna encefalopatija se danes v klavnih obratih vrši vrsta ukrepov.

V proizvodnji mesa in mesnih izdelkov je pomembna osebna higiena, higiena delovnih prostorov, opreme in delovnih sredstev. Pomembno je učinkovito čiščenje in razkuževanje, prav tako pa tudi drugi higienski ukrepi (dezinsekcija, deratizacija).

Vprašanja za preverjanje znanja Kaj so zoonoze, parazitoze?

Kako preprečujemo zoonoze?

Kaj veste o trihinelozi in kako v tem primeru ravnamo z mesom?

Kaj povzroča mehurjavost?

Kako se prenaša listerioza?

Kaj pomeni izraz BSE?

Opišite bakterijske, virusne in parazitarne okužbe ter možne prenose na ljudi z mesom.

10 OBRATI ZA PREDELAVO MESA

UVOD

V poglavju o poznavanju obratov za proizvodnjo mesnih izdelkov bomo opredelili vrste obratov ter prostorske značilnosti. Opisana je pomembnost posameznih prostorov za skupno dobro delovanje obrata.

Cilj poglavja je spoznati posamezne prostore v obratu predelave , njihovo funkcijo in pomembnost za nemoten tehnološki postopek.

V predelavi se proizvajajo različni mesni izdelki. Tudi to je obrat za proizvodnjo živil živalskega izvora, zato mora ustrezati posebnim veterinarsko-sanitarnim predpisom. Vsak tak objekt ima poseben veterinarsko sanitarni red, ki ga upoštevajo vsi zaposleni delavci, pa tudi obiskovalci. Cilji poglavja so spoznati vrste predelovalnih obratov, prostorsko ureditev in značilnosti posameznih prostorov za proizvodnjo mesnih izdelkov.

Glede na lokacijo je lahko:

a) predelava kot samostojni objekt izven klavnice, b) predelava v sklopu čistega dela klavnice.

Glede na velikost ter opremo so tudi predelave lahko:

a) obrati večje kapacitete, b) obrati manjše kapacitete, Delitev glede na vrsto izdelkov:

a) klasične predelave za goveje in svinjsko meso, b) predelave perutninskega mesa,

c) predelave kopitarjev, d) predelave divjačine, e) druge predelave.

10.1 ZNAČILNOSTI PROSTOROV PREDELAVE