7.4 NAČINI POSLOVANJA PODJETIJ Z BANKO
7.4.3 Dnevno-nočni trezor
Dnevno-nočni trezor omogoča uporabnikom enostavno in varno oddajo gotovine z dostopnostjo 24 ur na dan. Oddana gotovina je zavarovana pred tatvino.
Prednosti elektronskega poslovanja so:
• dostopnost 24 ur dnevno,
• zmanjšanost tveganja shranjevanja gotovine v blagajnah,
• zavarovanost vsebine.
☺ Katere so osnovne značilnosti posameznih plačilnih instrumentov in za kakšna plačila jih uporabljamo?
☺ Na kakšne načine lahko podjetja poslujejo z bankami?
☺ Opišite prednosti elektronskega poslovanja.
☺ Na spletni strani poiščite kaj podjetnikom ponujajo poslovne banke.
97
Povzetek
Plačilni promet predstavljajo vsa gotovinska in brezgotovinska plačila, opravljena med fizičnimi in pravnimi osebami.
Transakcijski račun je osnovni račun pravne ali fizične osebe v banki.
Plačilni sistem je razmerje med tremi ali več člani plačilnega sistema v zvezi z medsebojno poravnavo denarnih obveznosti. Pri plačilnih sistemih gre za izmenjavo informacij o plačilih in za prenos sredstev iz naslova plačil med bankami kot izvajalci storitev plačilnega prometa.
Žiro kliring predstavlja sistem plačil malih vrednosti in zajema vsa plačila med udeleženci domačega plačilnega prometa, ki niso nujna in so manjša od mejnega zneska, ki ga določa Banka Slovenije (50.000 EUR). Plačila potekajo tako, da banke zbirajo plačilne naloge določen čas, nato pa se ob koncu tega časa na podlagi oddanih in prejetih nalogov za posamezno banko udeleženko izračunajo neto pozicije in se med bankami izvede poravnava tako, da banke, ki so neto dolžnice, poravnajo obveznosti do bank neto upnic.
Bruto poravnava v realnem času je sistem poravnave velikih vrednosti (nad 50.000 EUR) in nujnih plačil v Sloveniji. Plačila so opravljena takoj. V ta sistem se po naročilu komitenta usmerijo tudi vsa nujna plačila, ki so zneskovno pod mejnim zneskom.
Interni plačilni promet predstavljajo vsa plačila, pri katerih sta nalogodajalec in prejemnik sredstev komitenta iste banke. Pri plačilu pride do odliva sredstev na računu nalogodajalca, in do priliva sredstev na računu prejemnika sredstev istočasno.
Evropski plačilni promet poteka preko plačinih sistemov STEP2 in TARGET2.
SEPA predstavlja enotno območje plačil v evrih.
Plačilni nalog se uporablja za opravljanje plačilnega prometa in je namenjen pravnim in fizičnim osebam za plačilo, dvig in polog gotovine.
Posebna položnica je standardiziran papirni plačilni nalog, ki ga upnik izstavi dolžniku za poravnavo plačil malih vrednosti, na podlagi katerega plačnik poravna obveznosti do upnika.
Posebna nakaznica je debetni papirni plačilni nalog, ki ga izstavi banka po nalogu naročnika posebne nakaznice upniku. Upnik na njeni podlagi zahteva izplačilo denarnega zneska pri banki, podpisnici dogovora.
Ček je plačilni instrument za izplačilo denarnih sredstev iz dobroimetja na računu izdajatelja čeka pri banki izdajateljici.
Menica je vrednostni papir, s katerim se je izdajatelj zavezal, da bo upniku plačal določen znesek v določenem času in na določenem kraju.
98
Trajni nalog je kreditni plačilni instrument, s katerim plačnik - imetnik računa - pooblasti banko, da poravna njegove vnaprej znane obveznosti v breme njegovega računa in v korist transakcijskega ali drugega računa pri matični ali drugi banki, podpisnici dogovora.
Direktna obremenitev je debetni plačilni instrument, pri katerem se poravnavajo ponavljajoče obveznosti dolžnika do upnika z neposredno obremenitvijo dolžnikovega oziroma plačnikovega računa.
Direktna odobritev je kreditni plačilni instrument, ki se uporablja za negotovinska nakazila denarnih sredstev in pri katerem nalogodajalec nakaže določen znesek denarnih sredstev v dobro računa upravičenca. Upravičenec je lahko le fizična oseba.
Izplačila brez soglasja imetnika transakcijskega računa so tista, ki se izvršijo na podlagi sodnega sklepa o izvršbi ali pa na podlagi sklepa o prisilni izterjavi davčnega oziroma carinskega organa.
99
8 LITERATURA
Bizjak, F. Osnove gospodarjenja in razvoja podjetja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 1995.
Bizjak, F. Uspešno vodenje podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1996.
Bizjak, F. Zbirka vaj za ekonomiko podjetja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 1993.
Boltavzer, Z. Ekonomika podjetij. Maribor: Doba, 2000.
Črnčec, M. Ekonomika in menedžment. Maribor: Zavod B2 izobraževalni center, 2002.
Črnčec, M. Ekonomika in menedžment podjetja. Maribor: Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2006.
Črnčec, M. Ekonomika in menedžment podjetja - vaje. Maribor: Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2006.
Glas, M. Ekonomika. Ljubljana: DZS, 2000.
Kadoič, Š., in Mrkaič, M. Ekonomika 1. Kranj: Moderna organizacija, 1999.
Kadoič, Š., in Mrkaič, M. Ekonomika poslovnega sistema. Kranj: Moderna organizacija, 1995.
Kampuš Trop, V. Prispevki k ekonomiki. Kranj: Moderna organizacija, 1999.
Kračun, D. Osnove ekonomske teorije. Maribor: Ekonomska fakulteta. 1998.
Melavc, D. Kako gospodariti. Kranj: Moderna organizacija, 2000.
Melavc, D. Kako gospodariti, praktikum. Kranj: Moderna organizacija, 2000.
Škerbic, M. Ekonomika podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1991.
Tekavčič, M., in Peljhan, D. Gradivo za predmet Analiza poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2008.
Turk, I., in Melavc, D. Praktikum za računovodstvo z rešitvami. Kranj: Moderna organizacija, 2001.
Turk, I., in Melavc, D. Računovodstvo, Kranj: Moderna organizacija, 2001.
Igličar, A. Računovodstvo za managerje. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1997.
Rebernik, M. Ekonomika podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1999.
Banka Slovenije. Priročnik o uporabi plačilnih instrumentov pri opravljanju plačilnega prometa v bankah. Ljubljana: Banka Slovenije, 2000.
100
Združenje bank Slovenije. Priročnik za uvajanje transakcijskih računov fizičnih oseb in novih plačilnih instrumentov. Ljubljana: ZBS, 2001.
Banka Slovenije. Plačilni sistemi v Sloveniji. (online). 2008. (citirano 19.8.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=153.
Banka Slovenije. Vse-evropski plačilni sistemi. (online). 2008. (citirano 19.8.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=155.
Dolceta Slovenija. Pravice potrošnika. (online). 2008. (citirano 10.7.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.dolceta.eu/slovenija/.
Daimonion. Tekmovalnost med obstoječimi podjetji. (online). 2008. (citirano 14.7.2008).
Dostopno na naslovu:
http://www.daimonion.si/michael-porter-in-analiza-petih-silnic.php
Gospodarstvo in finančne zadeve. (b.d.). (online). 2008. (citirano 15.7.2008). Pridobljeno na naslovu:
http://www.podjetnik.si/default.asp?PageID=1.
Nova KBM. Plačilni promet. (online). 2008. (citirano 20.8.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.nkbm.si/productgroup.aspx?nodeid=62.
Nova Ljubljanska banka. Poslovni računi. (online). 2008. (citirano 20.8.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.nlb.si/nlb-poslovni-racun.
Nova Ljubljanska banka. Elektronska banka NLB Proklik. (online). 2008. (citirano 20.8.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.nlb.si/nlb-proklik.
Proces. Spletni računovodski priročnik. Teoretični prikaz obračuna plač s primerom. (online).
2008. (citirano 27.7.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.eproces.si/index.php?id=1196&tx_jromn_pi3%5bshowUid%5d=139.
Računovodja.com. Parametri obračuna plač. (online). 2008. (citirano 24.7.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=2036.
Računovodja. com. Testni obračun plač 2008. (online). 2008. (citirano 24.7.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.racunovodja.com/izracuni/place2008/opa.asp.
Slovarček. (b.d.). (online). 2008. (citirano 7.7.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.slovarcek.com/.
Slovenija članica EU. (b.d.). (online). 2008. (citirano 10.7.2008). Dostopno na naslovu:
http://evropa.gov.si/slovenija-clanica/.
101 Slovenski računovodski standardi. Uradni list RS, št. 118/2005. (online). 2008. (citirano 18.8.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.uradni-list.si/1/index?edition=2005118.
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS, št. 117/2006. (online). 2008.
(citirano 5.8.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.uradni-list.si/1/index?edition=2006117.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1). Uradni list RS, št. 33/2006. (online).
2008. (citirano 5.8.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.uradni-list.si/1/content?id=72545.
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1). Uradni list RS, št. 36/2008.
(online). 2008. (citirano 15.8.2008). Dostopno na naslovu:
http://www.uradni-list.si/1/content?id=85970.
Projekt Impletum
Uvajanje novih izobraževalnih programov na področju višjega strokovnega izobraževanja v obdobju 2008 Konzorcijski partnerji:
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007
vseživljenjskega učenja in prednostne usmeritve Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
Uvajanje novih izobraževalnih programov na področju višjega strokovnega izobraževanja v obdobju 2008
delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Razvoj človeških virov in
jskega učenja in prednostne usmeritve Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
Uvajanje novih izobraževalnih programov na področju višjega strokovnega izobraževanja v obdobju 2008–11
delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Operacija se izvaja 2013, razvojne prioritete Razvoj človeških virov in jskega učenja in prednostne usmeritve Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.