Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev

Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev nam pove povprečen obrat obveznosti do dobaviteljev in je zanimiv predvsem v primerjavi s koeficientom obračanja terjatev do kupcev. S kazalnikom lahko analiziramo uspešnost menedžmenta podjetja pri poravnavi obveznosti do dobaviteljev. Če število dni v letu delimo s koeficientom obračanja obveznosti do dobaviteljev, dobimo povprečni dolg podjetja.

L Œ. čW . š >

. W W

R . . 365

Œ čW . .

87 Primer izračuna obračanja obveznosti do dobaviteljev

Podjetje X je imelo v lanskem letu za 18.200 EUR stroškov materiala in 2.500 EUR stroškov iz naslova storitev. Povprečno so imeli odprtih za 3.100 EUR obveznosti. Kolikšno je bilo obračanje obveznosti in povprečno koliko dni so imeli neporavnane obveznosti?

L Œ čW W 18.200 ‡ˆ‰ 2.500 ‡ˆ‰

3.100 ‡ˆ‰ 6,68

R č W 365

6,68 54,64

Vidimo, da podjetje X dobaviteljem v povprečju plačuje v krajšem roku, kot njemu plačujejo kupci.

☺ Navedite dejavnike, ki vplivajo na produktivnost dela!

☺ Kako izračunamo ekonomičnost in od česa je odvisna?

☺ Opredelite pojem donosnost.

☺ Kakšna je medsebojna povezanost kazalnikov: produktivnosti, ekonomičnosti in donosnosti?

☺ Kako lahko v podjetju ugotovimo povprečno zastarelost osnovnih sredstev?

☺ Kaj je likvidnost sredstev, kaj plačilna sposobnosti in kako ju merimo?

☺ Kaj razumete s pojmom koeficient obračanja kratkoročnih sredstev in kaj je potrebno storiti v podjetju, da bi se ta koeficient izboljšal?

POVZETEK

Bilanca stanja je temeljni izkaz, v katerem je prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

Stanje sredstev in njihovih virov se izkazuje v določenem trenutku, na določen dan.

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja ter je prikaz učinkovitosti in uspešnosti delovanja podjetja v obračunskem obdobju. Rezultat uspešnosti je razlika med ustvarjenimi prihodki in odhodki in se kaže kot dobiček ali izguba.

V izkazu denarnih tokov so prikazane spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno leto ali medletna obdobja. V izkazu denarnih tokov so prikazani vsi prejemki in vsi izdatki v obračunskem obdobju ter začetno in končno stanje denarnih sredstev v obdobju.

88

V izkazu gibanja kapitala so prikazani kapital, ki so ga lastniki investirali v podjetje, vsako povečanje kapitala z ustvarjenim dobičkom ali z dodatnimi vložki lastnikov ter morebitno zmanjšanje kapitala s pokrivanjem izgube ali z razdelitvijo dobička.

Produktivnost dela na pokaže koliko učinkov smo ustvarili glede na določeno merilo.

Izračunamo jo z razmerjem med proizvedeno količino poslovnih učinkov in zanjo vloženim delovnim časom ali z razmerjem med proizvedeno količino poslovnih učinkov in s številom zaposlenih.

Ekonomičnost je kazalnik, ki ustvarjene učinke primerja s porabo vseh prvin poslovnega procesa. Ekonomičnost se lahko izračuna kot razmerje med vrednostjo ustvarjenih učinkov, ter med stroški, ki so bili za to ustvarjeno vrednost potrebni ali pa kot razmerje med prihodki in odhodki.

Donosnost nam pove, kakšen dobiček je podjetje doseglo z razpoložljivimi sredstvi.

Donosnost izračunamo kot razmerje med dobičkom in vloženimi sredstvi (kapitalom), ali kot razmerje med čistim dobičkom in kapitalom. Donosnost prikazujemo kot procent donosnosti.

Plačilna sposobnost podjetja je sposobnost podjetja, da v določenem roku z denarnimi sredstvi poravna zapadle obveznosti. Podjetje je plačilno sposobno, če ima večja ali enaka denarna sredstva, kot so zapadle obveznosti. Kadar je podjetje kratkoročno plačilno nesposobno, govorimo o nelikvidnosti, če pa je podjetje trajno nesposobno poravnavati vse svoje obveznosti, govorimo o insolventnosti.

Kazalnik odpisanosti osnovnih sredstev nam pove, kolikšen del osnovnih sredstev je že odpisan oziroma amortiziran. Z odpisanostjo ugotavljamo povprečno zastarelost osnovnih sredstev.

Koeficient obračanja zalog kaže na to, kolikšno je število obratov zaloge proizvodov v prodajo v letu dni. S pomočjo koeficienta obračanja zalog lahko tudi izračunamo povprečno dobo vezave zalog v skladišču. Krajši je ta čas, hitreje se obračajo sredstva, ki so vezana v zalogah.

Koeficient obračanja terjatev do kupcev nam kaže število obratov terjatev do kupcev v enem letu oziroma plačilno sposobnost kupcev. Če število dni v letu delimo s koeficientom obračanja terjatev do kupcev, dobimo povprečen plačilni rok.

Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev nam pove povprečen obrat obveznosti do dobaviteljev . S kazalnikom lahko analiziramo uspešnost podjetja pri poravnavi obveznosti do dobaviteljev. Če število dni v letu delimo s koeficientom obračanja obveznosti do dobaviteljev, dobimo povprečni dolg podjetja.

89

7 PLAČILNI PROMET

Plačilni promet predstavljajo vsa gotovinska in brezgotovinska plačila, opravljena med fizičnimi in pravnimi osebami. Denar v gotovinski obliki se v plačilnem prometu pojavlja kot plačilno sredstvo, medtem ko potrebuje brezgotovinski plačilni promet posebne plačilne instrumente. Plačilni instrumenti omogočajo uporabnikom prenos denarja oz. poravnavo obveznosti. Razvoj tehnologije je prispeval k oblikovanju sodobnih tržnih poti in novih načinov poravnavanja denarnih obveznosti, s katerimi je uporabnikom zagotovljena večja varnost in hitrost plačevanja.

Temeljni pogoj za opravljanje brezgotovinskega plačilnega prometa je, da ima plačnik pri banki odprt transakcijski račun in na njem kritje.

V tem poglavju bomo spoznali obseg in značilnosti tako domačega kot mednarodnega plačilnega prometa. Znali bomo ločiti vrste plačilnega prometa in njegove instrumente delovanja. Spoznali bomo slovenski sistem plačilnega prometa, ki poteka preko »žiro kliringa« in »bruto poravnave v realnem času«. Seznanili se bomo tudi z vseevropskim sistemom plačilnega prometa (Step2 in TARGET2) in z enotnim območjem plači v evrih (SEPA). S spoznavanjem plačilnih sistemov bomo ugotovili razliko med potekom plačil malih in velikih vrednosti.