V tržnem gospodarstvu, kjer se na trgu srečata ponudba in povpraševanje, podjetje samostojno oblikuje prodajno ceno. Podjetje oblikuje prodajno ceno na podlagi stroškov v želji, da bi s prodajno ceno izdelka pokrilo njegove proizvodne stroške, zraven tega pa še ustvarilo nek dobiček. Dobiček je seveda potreben za rast in razvoj podjetja.
Kadar pa ima podjetje proste zmogljivosti, lahko za dodatne količine proizvodov oblikuje drugačno prodajno ceno od že obstoječe. Nižjo prodajno ceno bo podjetje oblikovalo ob predpostavki, da so stalni stroški že pokriti. V tem mora biti prodajna cena enaka ali višja od mejnih stroškov.
Vsekakor pa podjetje oblikuje prodajne cene glede na razmere na trgu. Če je povpraševanje na nekem trgu veliko, lahko podjetje postavi višje prodajne cene, če pa je povpraševanje manjše, bodo prodajne cene seveda nižje. Pri oblikovanju prodajnih cen mora podjetje tudi upoštevati kakšne prodajne cene imajo konkurenti. Da bi bilo podjetje konkurenčno, mora biti struktura in višina stroškov primerljiva z višino in strukturo stroškov konkurentov. Dejstvo je, da podjetja, ki imajo stroške in s tem prodajne cene precej višje od povprečja, ne ostanejo dolgo v panogi, temveč propadejo.
H končni ceni je potrebno prišteti še davek na dodano vrednost (DDV).
5.4.1 Davek na dodano vrednost
Davek na dodano vrednost se plačuje v vsaki fazi prometa in predstavlja znesek obveznosti do državnega proračuna. DDV ni element stroškov, saj ne ostane prodajalcu. Prodajalec ga
71 pobere od kupca in odvede davčni upravi. DDV prištejemo v vsaki fazi prometa k prodajni ceni. Sistem in obveznost plačevanja davka na dodano vrednost sta opredeljena v Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 117/2006, dne 16. 11. 2006.
Predmet DDV so naslednje transakcije (3. člen ZZDV-1):
• dobava blaga,
• pridobitev blaga znotraj Skupnosti (v drugih državah EU),
• opravljanje storitev,
• uvoz blaga (iz tretjih držav).
◊ Davčna osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih dobav (36. člen ZZDV-1).
◊ Davčna stopnja - DDV se obračunava in plačuje po splošni stopnji 20 % od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev (41. člen ZZDV-1).
Za določene dobave blaga in storitev se obračunava in plačuje DDV po nižji stopnji 8,5 % od davčne osnove. Določene dejavnosti, ki so v javnem interesu pa so plačila DDV oproščene.
Davčni zavezanec je oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa (94.
člen ZZDV-1).
Več o davku na dodano vrednost najdete na spletnem naslov http://www.uradni-list.si/1/content?id=76403
5.4.2 Kalkulacije in DDV
Davčni zavezanec pri nakupu materiala in surovin poravna tako imenovani vstopni davek, ki ga pa dobi vrnjenega, ko proda izdelek ali storitev in to dokaže z ustreznim dokumentom.
Tabela 23: Obračun DDV
nabavna cena (za plačilo) 64,34 EUR
nabavni stroški 54,00 EUR nabavni stroški 54,00 EUR
stroški dela 30,00 EUR
splošni stroški 12,00 EUR
lastna cena 96,00 EUR
dobiček 4,00 EUR
prodajna cena (brez DDV) 100,00 EUR
DDV (20 %) 20,00 EUR
prodajna cena (za plačilo) 120,00 EUR
72
☺ Kako lahko podjetje oblikuje prodajne cene
☺ V Zakonu o davku na dodano vrednost poiščite v katerih primerih se plačuje znižana stopnja DDV in katere dejavnosti so plačila DDV oproščene?
POVZETEK
Kalkulacija je računski postopek, s katerim po določenem načinu in določeni metodi obračunavamo stroške in jih razporejamo na tiste izdelke in storitve, ki njihov nastanek povzročajo. S kalkulacijo ugotovimo lastno ceno posameznega proizvoda ali storitve, ki je osnova za določitev prodajne cene.
Predkalkulacija se izdela pred začetkom proizvodnje ali opravljanja neke storitve in je osnova za izdelavo ponudb.
Sprotne kalkulacije delamo vzporedno s potekom poslovnega procesa in nam omogočajo sproten nadzor nad poslovnim procesom in stroški, ki pri tem nastajajo.
Obračunske kalkulacije sestavljamo po končani proizvodnji, da ugotovimo dejanske stroške in odstopanja od načrtovanih stroškov.
Lastna cena proizvoda ali storitve je tista, ki zajema vse stroške, ki nastajajo v podjetju in so povezani neposredno in tudi posredno z izdelavo poslovnih učinkov.
Z delitvenimi kalkulacijami zberemo vse stroške in jih delimo s proizvedeno količino ter tako izračunamo lastno ceno izdelkov. Pri kalkulaciji z dodatki najprej ugotovimo neposredne stroške in jih prenesemo na stroškovne nosilce, posredne stroške pa z uporabo razdelilnikov dodamo stroškovnim nosilcem. Nato vse stroške delimo s proizvedeno količino in izračunamo lastno ceno izdelkov.
Enostavna delitvena kalkulacija je primerna, kadar proizvajamo enostaven izdelek v večjih količinah. Lastno ceno na enoto učinka dobimo tako, da vse stroške delimo s proizvedeno količino.
Kalkulacijo vezanih proizvodov uporabljamo takrat, ko poleg glavnega izdelka nastaja še stranski proizvod. Pri izračunu lastne cene glavnega izdelka od vseh stroškov odštejemo prihodke, ki jih dobimo s prodajo stranskih učinkov.
Kalkulacijo s pomočjo pogojnih enot uporabljajo tam, kjer izdelujejo več vrst podobnih izdelkov po enakem tehnološkem postopku, med njimi pa obstajajo neka stalna razmerja.
Kalkulacijo izdelamo tako, da na osnovi razmerja med stroški s pomočjo pogojnih števil izračunamo lastno ceno posamezne vrste proizvodov.
Pri kalkulaciji z enim dodatkom dodamo k neposrednim stroškom vse pripadajoče splošne stroške z enim dodatkom v obliki koeficienta.
Pri kalkulaciji z dodatki po vrstah splošnih stroškov moramo za vsako vrsto splošnih stroškov izračunati koeficient dodatka posamezne vrste splošnih stroškov, ki jih dodamo neposrednim stroškom.
73 Pri kalkulaciji po spremenljivih stroških porazdelimo na posamezne izdelke le sprejemljive stroške, ki so odvisni od obsega proizvodnje. Pri tej kalkulaciji ne ugotavljamo lastne cene izdelka temveč prodajno ceno, s katero moramo pokriti vsaj spremenljive stroške.
Podjetje oblikuje prodajno ceno na podlagi stroškov in glede na razmere na trgu. Pri oblikovanju prodajnih cen pa mora podjetje tudi upoštevati prodajne cene imajo konkurenti.
Davek na dodano vrednost se plačuje v vsaki fazi prometa in predstavlja znesek obveznosti do državnega proračuna. DDV ni element stroškov, saj ne ostane prodajalcu. DDV se obračunava in plačuje po splošni stopnji 20 %, lahko pa tudi po nižji stopnji 8,5 %.
Določene dejavnosti, pa so plačila DDV oproščene.
74
6 KAZALNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA
Kdaj in kako so podjetja uspešna?
Od podjetja pričakujemo, da bo poslovno uspešno, če bo dosegalo zadosten dobiček, se razvijalo in povečevalo svoje premoženje. Dobiček je pogoj, da lahko podjetje povečuje svoje zmogljivosti, ta učinek pa seveda poskuša doseči s čim manj napora. Lastnik vlaga kapital z namenom, da bi mu ta prinašal dobiček, z dobičkom pa tudi merimo uspeh, ki mu pravimo uspešnost poslovanja. Uspešnost ni odvisna le od proizvodnje, ampak tudi od menjave.
Temeljne poslovne odločitve podjetja se torej v končni posledici nanašajo na načine, kako dosegati dobiček, kako povečati premoženje podjetja, kako zagotavljati zadostno količino denarja. Da bi lahko sprejemali ekonomsko racionalne odločitve na teh področjih, potrebujemo določene informacije.
Uspešnost poslovanja podjetja izkazujejo z obveznimi računovodskimi izkazi (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala) in z neobveznimi merili za izkazovanje uspešnosti (produktivnost, ekonomičnost, donosnost, ipd.).
V tem poglavju bomo spoznali temeljne računovodske izkaze, se jih naučili brati in razumeti.
Poiskali jih bomo na spletu in na njihovi podlagi analizirali uspešnost poslovanja različnih podjetij. Opredelili bomo merila za poslovno uspešnost podjetja in definirali osnovne ekonomske kazalnike uspešnosti poslovanja. Izračunali bomo produktivnost dela, ekonomičnost in donosnost vloženega premoženja.
Ugotovili bomo vpliv plačilne sposobnosti na poslovanje podjetja in izračunali koeficient obračanja zalog. Utemeljili bomo vpliv obračanja obveznosti in obračanja terjatev na likvidnost podjetja. Izračunali bomo kazalnik odpisanosti osnovnih sredstev in na podlagi tega ugotavljali zastarelost delovnih sredstev.