Pojem plačilni instrumenti uporabljamo za najrazličnejše oblike plačevanja (za čeke, plačilne kartice, plačilne naloge,...). V najširšem pomenu so plačilni instrumenti vsa sredstva, ki imetniku omogočajo brezgotovinski prenos sredstev oziroma dvig gotovine.
Plačilni instrumenti temeljijo na tehničnih standardih in pravilih, ki opredeljujejo medsebojne pravice in obveznosti med izdajateljem plačilnega instrumenta in njegovim uporabnikom.
V plačilnem prometu se uporabljajo naslednji plačilni instrumenti:
• plačilni nalog
• posebna položnica
• posebna nakaznica
• ček
• menica
• trajni nalog
• direktna obremenitev
• direktna odobritev
• izplačila brez soglasja imetnika računa 7.3.1 Plačilni nalog
Plačilni nalog je papirni obrazec (obr. BN 02), ki se uporablja za opravljanje plačilnega prometa v medbančnem okolju in je namenjen pravnim in fizičnim osebam.
Plačilni nalog se lahko izpolnjuje ročno ali računalniško in je namenjen za:
• plačilo
• dvig gotovine
• polog gotovine
Obrazec plačilnega naloga je lahko natisnjen kot neskončni obrazec, ki je izdelan v dvojniku in kot enostranski obrazec, ki je izdelan v enojniku.
93 Slika13: Plačilni nalog
Vir: http://www.s-gng.ng.edus.si/gimnazija/matura/Poloznica%20BN2%2050EUR.jpg
7.3.2 Posebna položnica
Posebna položnica je standardiziran papirni plačilni nalog (obr. PP 02), ki ga upnik izstavi dolžniku za poravnavo plačil malih vrednosti (do 1.000 EUR), na podlagi katerega plačnik poravna obveznosti do upnika. S posebnimi položnicami je mogoče poravnati obveznosti na vseh bančnih okencih, bančnem avtomatu ali prek elektronskega bančništva. Banka posreduje upniku (izdajatelju posebne položnice) podatke o plačilu prek Zbirnega centra.
Posebno položnico lahko izdaja samo izdajatelj, ki je vključen v Zbirni center, tiskajo pa jih lahko le pooblaščene tiskarne. Za izdajatelje posebnih položnic so primerna podjetja, ki v okviru redne dejavnosti kontinuirano izdajajo račune večjemu številu dolžnikom hkrati (npr.
telekomunikacijska, komunalna podjetja) na podlagi posebnih obrazcev (http://www.skb.si/podj/plac-instr-poloznica.html).
Slika 14: Posebna položnica
Vir: http://www.multum.si/evro/_media/vpliv_na_is/posebnapoloznicapp02.jpg 7.3.3 Posebna nakaznica
Posebna nakaznica je papirni plačilni nalog (obr. PN 03), ki ga izstavi banka po nalogu naročnika upniku. Upnik na njeni podlagi zahteva izplačilo denarnega zneska pri banki podpisnici dogovora.
94
Posebne nakaznice uporabljajo banke, podjetja in Ministrstvo za finance za izplačila preplačil kot je dohodnina, dividende oz. dolgovi upravičencev iz drugih namenov. Banka procesira plačila s papirno posebno nakaznico v gotovini in negotovinsko na bančnih okencih.
7.3.4 Ček
Ček je plačilni instrument za izplačilo denarnih sredstev iz dobroimetja na računu izdajatelja čeka (trasanta) pri banki (trasatu). Ček se uporabljajo za plačilo blaga in storitev doma in v tujini na prodajnih mestih, kjer sprejemajo ček za plačilo. Banka izdaja navadne in certificirane čeke. Navaden ček je ček brez jamstva banke za izplačilo in ga banka unovči, če je pravilno izpolnjen in če so na računu prisotna sredstva, pri certificiranem čeku pa banka jamči za unovčenje do zneska, natisnjenega na čeku. Višina zneska na čeku ni omejena, vendar se čeki nad vrednostjo 100.000 EUR praviloma ne izdajajo.
Slika 15: ček
Vir: http://www.abanka.si/sys/cmsres.aspx?
7.3.5 Menica
Menica je vrednostni papir, s katerim se je izdajatelj zavezal, da bo upniku plačal določen znesek v določenem času in na določenem kraju ali pa bo to storila oseba, ki jo je izdajatelj pozval k plačilu.
Na dan dospelosti oziroma v roku dveh delovnih dni po zakonu o menici menični upnik predloži menico banki. Banka nato pozove glavnega meničnega dolžnika, ki ima pri njej transakcijski račun in od njega zahteva pooblastilo (nalog) za izplačilo te menice. Če dolžnik banki ne da pooblastila, banka ni upravičena izplačati meničnega zneska, čeprav so sredstva na računu.
7.3.6 Trajni nalog
Trajni nalog (TN) pri banki je kreditni plačilni instrument, s katerim plačnik (imetnik računa) pooblasti banko, da poravna njegove obveznosti, ki se ponovijo vsaj petkrat, v breme njegovega računa in v korist transakcijskega ali drugega računa pri matični ali drugi banki, podpisnici dogovora.
Posamezna obveznost se poravna pod vnaprej določenimi pogoji ter na določen datum oziroma na določene datume (8., 18. in 28. v mesecu) v določenem časovnem obdobju.
Banka ročnih trajnih nalogov ne izvaja.
Plačevanje se mora izvršiti najmanj petkrat oz. v petih zaporednih enakih plačilih. Trajni nalog se uporablja npr. za poravnavanje obveznosti v Nacionalni varčevalni shemi,
95 nakazovanje žepnine otrokom, nakazovanje obroka za varčevanje in podobno (http://www.skb.si/podj/plac-instr-trajninalog.html).
7.3.7 Direktna obremenitev
Direktna obremenitev (DB) je debetni plačilni instrument, pri katerem se poravnavajo obveznosti dolžnika do upnika z neposredno obremenitvijo dolžnikovega oziroma plačnikovega računa.
Uporablja se za brezgotovinsko poravnavo obveznosti, kot so plačila stroškov električne energije, komunalnih storitev, telefona, članarine, odplačila kreditov, poraba po kreditih in plačilnih karticah, zavarovalnih premij (http://www.skb.si/podj/plac-instr-dir-obremenitev.html).
7.3.8 Direktna odobritev
Direktna odobritev (DO) je kreditni plačilni instrument, ki se uporablja za negotovinska nakazila denarnih sredstev in pri katerem nalogodajalec nakaže določen znesek denarnih sredstev v dobro računa upravičenca. Upravičenec je lahko le fizična oseba.
Storitev je namenjena podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki nakazujejo denarna sredstva (do 50.000 EUR) velikemu številu upravičencem naenkrat.
Plačilni instrument direktna odobritev je primeren za nakazila plač, pokojnin, dividend, socialnih pomoči, honorarjev, štipendij, subvencij, odpravnin, otroških dodatkov in podobno (http://www.skb.si/podj/plac-instr-dir-odobritev.html).
7.3.9 Izplačila brez soglasja imetnika računa
Banka izvede plačilo brez soglasja imetnika transakcijskega računa na podlagi:
• sodnega sklepa o izvršbi na denarna sredstva imetnika transakcijskega računa kot dolžnika,
• izvršljivega sklepa o prisilni izterjavi davčnega oziroma carinskega organa ali drugega organa, kadar so za izvršbo po posebnih predpisih dolžni uporabljati zakon o davčnem postopku.
7.4 NAČINI POSLOVANJA PODJETIJ Z BANKO