Dodatna strokovna pomoč

Danes velja spoznanje, da lahko otroci s posebnimi potrebami dosegajo enake dosežke kot vrstniki (izjema so otroci z motnjami v duševnem razvoju), če jim nudimo ustrezno strokovno pomoč in prilagoditve. To lahko zagotavljajo učitelji, specializirani učitelji in drugi strokovnjaki. Podpora je namenjena tudi učiteljem, ki potrebujejo pomoč pri razumevanju potreb otrok s posebnimi potrebami in pri delu z njimi.

Med otroki, ki prejemajo dodatno strokovno pomoč, se najpogosteje pojavljajo otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, sledijo jim otroci z govorno-jezikovnimi

motnjami in gibalno ovirani. Slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni predstavljajo manjši del populacije otrok s posebnimi potrebami (Opara 2015).

V izobraževalnih programih se glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev, ovir oziroma motenj lahko prilagodi organizacija, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje, časovna razporeditev pouka, prav tako pa se učencu zagotovi dodatna strokovna pomoč. Eden od ključnih pogojev za uspešno inkluzijo otrok s posebnimi potrebami, so prilagoditve pri izvajanju programov. To pomeni, da morajo vsi udeleženci oziroma izvajalci programov prilagajati delo vsakemu otroku s posebnimi potrebami.

Dodatna strokovna pomoč (DSP) se je začela izvajati v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo leta 2000. Za premagovanje ovir oziroma motenj, so se šteli kot najbolj kompetentni kader specialni pedagogi, za nudenje učne pomoči pa naj bi bili poleg specialnih pedagogov ustrezno usposobljeni tudi razredni učitelji oziroma učitelji predmetov, pri katerih ima otrok s posebnimi potrebami najbolj izrazite težave (prav tam).

Učitelj za dodatno strokovno pomoč je lahko, v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli (Ur.l.RS, 2011), kdor je končal:

 Univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike, psihologije, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike,

 Magistrski program druge stopnje socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, psihologija, pedagogika ali inkluzivna pedagogika.

Učitelj za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč je lahko, kdor:

 Je končal magistrski študijski program druge stopnje Inkluzivna pedagogika,

 Je opravil študijski program izpolnjevanja za učitelje za dodatno strokovno pomoč in izpolnjuje pogoje za učitelja v izobraževalnem programu osnovne šole.

Ob splošnih zakonskih določilih, so v pomoč izvajalcem nastala navodila za izvajanje dodatnih prilagoditev po vrstah vzgojno-izobraževalnih institucij. Strokovni svet RS je leta 2003 sprejel tri pomembna gradiva:

 Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,

 Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno OŠ,

 Navodila za izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za gimnazijski program.

V teh navodilih so zajete pomembne smernice in napotki za delo z otroci s posebnimi potrebami. Namenjena so učiteljem in strokovnim delavcem na šoli, skratka vsem, ki so v stiku z OPP. Žal vse prevečkrat obstaja prepričanje, da so prilagoditve v domeni specializiranih učiteljev, medtem ko učitelji izvajajo še naprej svoje programe. Učitelji teh gradiv večkrat sploh ne poznajo, jih ne uporabljajo in si prilagoditve razlagajo po svoje.

Tako razumevanje programa je na naših šolah precej pogosto in predstavlja velik odmik od koncepta inkluzivnega izobraževanja.

Delne analize kažejo, da je v nekaterih okoljih v OŠ še več kot polovica učiteljev, ki mislijo, da bi bilo bolje, da bi bili otroci s posebnimi potrebami v posebnih šolah/zavodih (Opara 2015). Ob uvedbi integracije in pozneje inkluzije učitelji niso bili pripravljeni na sprejem otrok s posebnimi potrebami, zato je pričakovano, da bodo to odklanjali, saj se ne čutijo dovolj usposobljene, poleg tega pa ob velikem številu učencev v razredu ne morejo sprejeti še naloge skrbi za otroke s posebnimi potrebami.

Učitelji razrednega pouka dobijo pri svojem dodiplomskem študiju nekaj vedenja in znanj o otrocih s posebnimi potrebami, to pa ne velja za učitelje predmetne stopnje in učitelje srednjih šol (Opara 2015).

Dodatna strokovna pomoč ima dve funkciji in sicer lahko nastopa kot oblika pomoči pri premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj ter kot učna pomoč oziroma v obliki rehabilitacijske funkcije in funkcije pomoči pri učenju.

Opara (2005) podrobneje razčleni naloge rehabilitacijske funkcije,ki obsega:

 Redukcijo,

 Kompenzacijo,

 Rehabilitacijo.

Redukcija je spodbujanje procesov in funkcij. Otroke s posebnimi potrebami je potrebno naučiti tehnik učenja in funkcioniranja v socialnem okolju, ob tem pa se morajo naučiti uporabe specializiranih pripomočkov, sredstev ter metod. Naloge redukcije lahko učinkovito opravlja le ustrezno usposobljen strokovnjak

Kompenzacija pomeni, da otroka naučimo določene funkcije, naloge in procese, ki jih zaradi motenj in ovir ne more opravljati. Te funkcije nadomestimo z delovanjem drugih

Rehabilitacija pripravi otroka do tega, da bo zmogel realno sprejeti samega sebe in svoje sposobnosti in se naučil živeti s svojimi omejitvami ter organizirati svoje življenje v skladu z zmožnostmi.

Pri vsakem učencu s posebnimi potrebami je potrebno ugotoviti, kakšne prilagoditve in pripomočke potrebuje ter ob kateri obliki strokovne pomoči se najbolje uči. Prilagoditi mu je potrebno metode dela in dopolnjevati tisto, česar v rednem učnem procesu ni zmogel.

Učno pomoč nudi navadno učitelj predmeta, kjer se pojavljajo težave (Opara, 2005).

Predpisi za dodatno strokovno pomoč se z leti spreminjajo. Leta 2013 se je v ure dodatne strokovne pomoči pričela šteti tudi ena ura svetovalne storitve. Tako nova dodatna strokovna pomoč določa:

 Premagovanje ovir, primanjkljajev oziroma motenj,

 Učno pomoč,

 Svetovalno delo.

Večina otrok s posebnimi potrebami ima enake potenciale – kognitivne sposobnosti, kot njihovi vrstniki. Zaradi različnih ovir, ki jim otežujejo učenje in napredovanje, pa potrebujejo različno podporo, prilagoditve in dodatno strokovno pomoč. Brez tega in v splošnih razmerah ne bi mogli biti uspešni. Z dodatno strokovno pomočjo in prilagoditvami otrokom s posebnimi potrebami zagotavljamo enake možnosti, kot jih imajo njihovi vrstniki.