• Rezultati Niso Bili Najdeni

Razlika v oceni kakovosti dela SRP in MSRP

In document PEDAGOŠKA FAKULTETA (Strani 55-60)

Slika 2 predstavlja grafično ponazoritev primerjav povprečnih vrednosti odgovorov ravnateljev glede sodelovanja SRP in MSRP z učitelji. Iz Tabele 5 je razvidno, da statistično pomembnih razlik med kakovostjo dela pedagogov mobilne službe in specialnih pedagogov, ki so zaposleni na šoli, nismo ugotovili.

Kljub minimalnim razlikam je opazno, da mobilni specialni pedagogi nekoliko pogosteje prihajajo v konflikte z učitelji, v primerjavi s specialnimi pedagogi, ki so zaposleni na šoli, medtem, ko so pri vseh pozitivnih trditvah bolje ocenjeni specialni pedagogi, ki so zaposleni na šoli. Pozitivne trditve so ravnatelji ocenili visoko - od vrednosti 4 navzgor (se delno strinjam/se povsem strinjam). Negativno trditev (Opažam da prihaja do pogostih konfliktov med SRP/MSRP in učitelji) so označili med vrednostjo 1 in 2 (se sploh ne strinjam/se ne strinjam).

Pri trditvi Opažam, da prihaja do pogostih konfliktov med SRP/MSRP in učitelji, so ravnatelji izbirali nizke vrednosti – med 1 in 2 (se sploh ne strinjam, se ne strinjam).

Nekoliko bolje so pri tej trditvi ocenili specialne pedagoge, ki so zaposleni na šoli.

Davčbaher (2003) v svoji raziskavi o usposobljenosti specialnih pedagogov ugotavlja, da je sodelovanje med specialnimi pedagogi in učitelji področje, kjer se velikokrat pojavijo težave. V njeni raziskavi so specialni pedagogi pogosto navajali, da učitelji ne razumejo

dela. Kadar prihaja do konfliktov med specialnimi pedagogi in učitelji, je smiselno vključiti tudi ta tip evalvacije, da vključeni vidijo, čemu so se težave pojavile. Ključni člen pri uspešni evalvaciji je lahko tudi ravnatelj, ki ima možnost objektivne presoje konflikta.

Ravnatelji so visoko stopnjo strinjanja izrazili tudi pri trditvi SRP/MSRP so pripravljeni organizirati dodatne sestanke, če je to potrebno. Novljanova (1992) pod naloge specialnega pedagoga našteva tudi izvajanje diagnostike v razredu, pregled nad učenci v vseh razredih, pomoč otroku zunaj pouka pri organizaciji prostega časa in domačih nalog.

Pod naloge specialnega pedagoga pa šteje tudi svetovanje in sodelovanje z vsemi ljudmi, ki imajo stik in delajo z otrokom s posebnimi potrebami. Za uspešno delo, komunikacijo in reševanje problemov, predvsem pri bolj kompleksnih primerih učencev s posebnimi potrebami, je pogosto potrebno organizirati več sestankov, kot je predvidenih v letnem delovnem načrtu. Specialni pedagogi pogosto načrtujejo tedenske sestanke s starši in so vsaj telefonsko tedensko v komunikaciji z zunanjimi strokovnjaki. Svetovanje staršem pa lahko obsega tudi svetovanja na domu (Novljan, 1992), ki jih specialni pedagog izvaja zunaj svoje delovne obveznosti. Pri sodelovanju z učitelji so potrebni vsaj še dodatni sestanki za sestavo individualiziranega programa in skupno pisanje obveznih evalvacij.

Ravnatelji potrjujejo, da so učitelji na njihovi šoli na splošno zadovoljni z delom specialnih pedagogov in mobilnih specialnih pedagogov, prav tako pa menijo, da oboji med seboj dobro sodelujejo. Specialni pedagogi in učitelji morajo biti med seboj povezani, saj so pogosto v stiku glede otroka s posebnimi potrebami. Novljanova (1992) meni, da morajo imeti ustrezen in pozitiven odnos. Specialni pedagog otroku pomaga skozi celo osnovno šolo. Tekom otrokovega šolanja se srečuje z različnimi učitelji, s katerimi se mora povezati in z njimi sodelovati. Predvsem je to pomembno pri učiteljih predmetnih področij, kjer ima otrok težave (Opara, 2015), pa tudi tam, kjer lahko otrok izrazi svoja močna področja. Ko SRP/MSRP dela z otrokom v razredu, mora imeti z učiteljem jasen dogovor, kakšne so njegove naloge in obseg njegove pomoči drugim učencem. Polakova (2007) navaja, da lahko specialni pedagog in učitelj, z ustreznim obvladovanjem verbalne komunikacije, prispevata k učinkovitim odločitvam tima. To dosežeta z primernim argumentiranjem, razjasnjevanjem, nadgrajevanjem starih predlogov in z izražanjem novih predlogov. Pomembno izhodišče za nadaljnjo uspešno timsko delo pa je evalvacija.

10.3 Raziskovalno vprašanje 3:

Ali imajo ravnatelji dobre izkušnje s sodelovanjem z mobilno specialno-pedagoško službo in ali obstajajo razlike, glede na starost ravnateljev?

Z Mann-Whitney U-testom smo preverili ali obstajajo statistično pomembne razlike med izkušnjami ravnateljev s sodelovanjem z mobilno socialno-pedagoško službo glede na njihovo starost.

Tabela 3: Izkušnje ravnateljev s sodelovanjem z MSRP glede na njihovo starost:

Trditev Starost N M SD U z p na sestanku,v primeru, da jim to povzroča težave pri izvajanju dejavnosti na drugi šoli, kjer so zaposleni. šolsko klimo, ker jim urnik tega

Do 50 let 6 3,5 1,049

28,5 -1,186 0,236 Nad 50 let 14 3,93 1,328

šolsko klimo – to je njihova

krivda. Nad 50 let 15 1,93 1,100

Z MSRP bi rad sodeloval tudi v prihodnje.

Legenda: N - število anketirancev, M – povprečna vrednost, SD – standardno odstopanje, z – standardizirana vrednost , p – mejno statistično pomembna vrednost pri 0,05 ali manj Iz Tabele 6 je razvidno, da statistično pomembnih razlik med zaznavanjem izkušenj ravnateljev s sodelovanjem z MSRP glede na njihovo starost nismo odkrili.

Visoko stopnjo strinjanja (od 4,33 navzgor – se delno strinjam/se popolnoma strinjam) so ravnatelji izrazili ob trditvah, ki se navezujejo na delo mobilne službe, na usposobljenost mobilnih specialnih pedagogov in na trditve, ki se navezujejo na sodelovanje z mobilnimi specialnimi pedagogi. Ravnatelji so na splošno izrazili, da so z delom mobilne specialno pedagoške službe zadovoljni in da si z njimi želijo sodelovati tudi v prihodnje. Najvišjo stopnjo strinjanja (4,53 – 4,83) so izrazili s trditvijo Menim, da so MSRP ustrezno usposobljeni za delo z OPP. Ravnatelji so tudi menili, da število ur prisotnosti na šoli vpliva na vključenost mobilnega specialnega pedagoga v okolje in na njegovo sodelovanje z učitelji. Pokazali so razumevanje glede koordinacije dela MSRP, ki dela na dveh ali več šolah. V Učne težave v osnovni šoli (2007) je bilo objavljeno, da sicer večina delavcev mobilne službe deluje zgolj na eni šoli. V takem primeru vključenost v šolsko okolje ni problematična. 23% mobilnih specialnih pedagogov deluje na dveh šolah, 10%

specialnih pedagogov pa na 3 ali 4 šolah. Končar (1997) navaja, da je glavna lastnost mobilne službe mobilnost in da šole delo mobilne službe koristijo po potrebi, saj se število ur, ki jih mobilni specialni pedagog izvaja, lahko letno prilagaja. To lahko hitro

privede do tega, da je mobilni specialni pedagog zaposlen na več šolah, ki so med seboj lahko precej oddaljene, kar privede do težav z organizacijo dela na obeh šolah.

Pri trditvah, ki se nanašajo na možne logistične težave, zaradi oddaljenosti lokacij, kjer lahko mobilni specialni pedagog deluje, so ravnatelji označevali srednje vrednosti (ne morem se odločiti). Tako so označili trditev, da dopuščajo možnost, da MSRP občasno zamuja, zaradi logističnih težav (2,76 – 3) in trditev, da logistične težave MSRP vplivajo na organizacijo sestankov na šoli. Prav tako so se k srednjim vrednostim nagibali pri trditvi Menim, da so MSRP premalo prisotni na šoli in pri trditvi MSRP so ustrezno vključeni v šolsko dogajanje. Kverh (2003) navaja, da so, poleg neposrednega dela z OPP, naloge mobilnega specialnega pedagoga še: udeležba na pedagoških konferencah, timskih sestankih, aktivih, govorilnih urah in roditeljskih sestankih, delavnicah za starše, prisotnost na sestankih šolske svetovalne službe in sestanki z zunanjimi ustanovami. V primeru, da je mobilni specialni pedagog dejaven na eni šoli, so to logične zahteve. Ob misli na koordinacijo dela med, na primer, tremi šolami, je jasno, da mobilni specialni pedagog lahko hitro naleti na logistične težave pri sami koordinaciji in organizaciji sestankov in drugih obveznosti.

Najnižjo stopnjo strinjanja so ravnatelji izrazili s trditvijo MSRP so slabše vključeni v šolsko dogajanje – to je njihova krivda (1,83 – 1,93), sledi ji trditev Z MSRP ne želim sodelovati, vendar moram, ker na šoli nimamo ustreznih kadrov.

10.4 Hipoteza 1:

Število ur, ki jih specialni pedagog opravi na šoli, vpliva na mnenje ravnatelja o njegovem delu in vključenosti v šolsko klimo. Ravnatelji imajo boljše mnenje o specialnih pedagogih, ki so na šoli prisotni več ur na teden.

Anketiranci so morali za vsakega SPR in MSRP zapisati tedensko število pedagoških ur, ki jih opravijo na šoli. V kolikor imajo ravnatelji na šoli zaposlenih več SRP oz. deluje na šoli več MSRP, so število ur izpolnili za vsakega posebej. Če na šoli ni zaposlenega SRP in ne deluje noben MSRP, so to vprašanje lahko preskočili.

Tabela 4: Tedensko število pedagoških ur SRP in MSRP:

N M SD

M vseh SRP oz.

MSRP skupaj

SD vseh SRP oz.

MSRP skupaj SRP 1: Tedensko število

pedagoških ur 25 20,04 7,924

15,76 10,265 SRP 2: Tedensko število

pedagoških ur 15 15,33 10,628

SRP 3: Tedensko število

pedagoških ur 11 11,91 12,243

MSRP 1: Tedensko število

pedagoških ur 19 13 9,615

9,42 8,596 MSRP 2: Tedensko število

pedagoških ur 13 9,38 10,284

MSRP 3: Tedensko število

pedagoških ur 8 5,88 5,89

Legenda: N - število anketirancev, M – povprečna vrednost, SD – standardno odstopanje

In document PEDAGOŠKA FAKULTETA (Strani 55-60)