Specialni pedagog kot član tima

3.4.1 Opredelitev timskega dela in vloge v timu

Timsko delo je tisto dogajanje, ko se dva ali več pedagoških delavcev z vzgojno-izobraževalnimi cilji hkrati usmerja na iste učence v okviru posamezne pedagoške dejavnosti, učnega predmeta ali kombinacije predmetov, znotraj ali zunaj učilnice (Polak, 2007).

Polakova (2007) time razvršča v tri glavne skupine:

 Delovni timi,

 Vodstveni timi,

 K nalogi usmerjeni timi.

V delovne time so vključeni člani istih oddelkov ali področij dela, ki pogosto delajo

neodvisno, povezuje jih samo delovni proces in prispevek h končnemu izdelku. Taki timi so oblikovani predvsem iz organizacijskih razlogov. Pedagoško delo delovnih timov torej ne temelji na pravem timskem pristopu, saj mora ta vključevati pozitivno soodvisnost pri doseganju skupnih ciljev.

Vodstvene time sestavljajo strokovnjaki na vodstvenih položajih. V vodstvenih timih so cilji članov tima tesno povezani s cilji celotne delovne organizacije in z njeno vizijo.

Vodstvene time na področju šolstva običajno sestavljajo ravnatelj, pomočnik ravnatelja in šolski pedagoški delavci. Ob posebnih problemih tim vsebuje še druge člane. Cilja vodstvenega tima sta timsko načrtovanje in evalvacija, ne pa tudi timsko poučevanje.

Pomembni del vodstvenega tima je dajanje strokovne in osebnostne podpore drugim timom na šoli.

K nalogam ali problemom usmerjeni timi se organizirajo začasno, do opravljene naloge ali rešitve problema. Ukvarjajo se s specifičnimi nalogami in problemi, povezujejo pa jih skupni cilji. Doseči želijo čim več različnih idej v zvezi z danim problemom ali nalogo.

Pomemben je proces usklajevanja različnih mnenj in idej, saj lahko prihaja do konfliktov med člani tima. Taka vrta timov je v šolskem okolju najbolj smiselna.

3.4.2 Timsko delo med specialnimi pedagogi in učitelji

Specialni pedagog in učitelj se morata zavedati pomembnosti timskega dela v šoli, saj lahko le z učinkovitim timskim delom ustvarite ustrezne pogoje za najboljši razvoj in napredek otrok s posebnimi potrebami. Oba imata različna specifična strokovna znanja, s pomočjo katerih pri timskem izvajanju spodbujata specifična področja otrokovega razvoja.

Integracija otrok s posebnimi potrebami je zagotovo eno tistih področij timskega dela, kjer prihaja do sodelovanja strokovnjakov različnih profilov. Timsko delo na področju integracije otrok s posebnimi potrebami pogosto pomeni multidisciplinarni pristop. Do pravega timskega dela pa žal večkrat ne prihaja, saj se različni strokovnjaki ne srečujejo, ne načrtujejo dela skupaj in se včasih celo borijo za svoj teritorij, za katerega menijo, da so pristojni le sami (Lipec Stopar, 1999).

Specialni pedagog in učitelj lahko z obvladovanjem ustrezne verbalne komunikacije pripevata k učinkovitim odločitvam tima. Polakova (2007) navaja pet oblik verbalnega vedenja, ki ga zasledimo v timu:

 Izražanje predlogov in usmeritev za delo tima – brez dajanja predlogov se lahko komunikacija preveč ponavlja in zamre. H konkretni aktivnosti se lahko pomaknemo le s konkretnimi predlogi.

 Nadgrajevanje, razširjanje predlogov z novimi predlogi – z novimi predlogi lahko nadgrajujemo in dopolnjujemo svoje ali tuje predloge, pri čemer spreminjamo smer razmišljanja, ne da bi zavračali zamisli drugih.

 Razjasnjevanje s preverjanjem razumevanja vsebine – z dodatnimi vprašanji razjasnimo razumevanje izrečenega, kar pripomore k boljšemu razumevanju vsebine.

 Posmehovanje navzočim članom tima - oba, specialni pedagog in učitelj, se morata zavedati, da je v tem primeru kritika bolj usmerjena h predlagatelju, kot pa k vsebini konkretnega predloga, zato se morata tej obliki verbalnega vedenja izogibati;

 Argumentiranje – s tem razlagamo in zagovarjamo svoje predloge in izzivamo predlagane ideje drugih. Ker argumentiranje temelji na načelu za/proti ter prav/narobe, lahko prihaja do težav pri doseganju soglasja.

Pedagoško delo učitelja in specialnega pedagoga temelji predvsem na njunem skupnem načrtovanju. Ključen pomen za nadaljnji potek timskega dela ima začetna etapa timskega dela, ki jo Polakova (2007) opisuje kot »srečanje pedagoških delavcev –članov tima z namenom, da v ustvarjalnem procesu oblikujejo didaktično, snovno, materialno in psihološko pripravo na pouk.«

Po Polakovi (2007) ima timsko delo tri etape:

V začetni etapi timskega dela učitelj specialnemu pedagogu predstavi učno snov, ki je predvidena in ki jo bo specialni pedagog uporabil kot sredstvo za odpravljanje primanjkljajev pri otroku. Učna snov predstavlja le sredstvo, ki ga bo specialni pedagog uporabil za razvoj funkcij in odpravljanje težav pri otroku. Specialni pedagog ne more biti le v vlogi dodatnega učitelja, ki otroku razlaga učno snov, saj so temu namenjene druge oblike pomoči, kot je na primer dopolnilni pouk. Učitelj in specialni pedagog drug drugemu pomagata s prispevanjem svojih idej in izkušenj. Razdelita si lahko pripravo didaktičnih pripomočkov in opor za bolj učinkovito učenje. Specialni pedagog in učitelj načrtujeta učne in funkcionalne cilje, metode in oblike dela, pripomočke in material.

Timsko poučevanje je druga etapa timskega dela. Priprava, ki jo naredimo v prvi etapi, je osnova za dobro izvajanje pedagoškega dela. Specialni pedagog je lahko v tej etapi prisoten v razredu ali poučevanje izvaja individualno, izven razreda.

Timska evalvacija je tretja etapa timskega dela, ki zaključi celoten proces. Evalvacija je lahko pomembno izhodišče za nadaljnje timsko delo (Polak, 2007). Pri tem ločimo evalvacijo pedagoškega dela in evalvacijo timskega dela. Pri evalvaciji pedagoškega dela se analizira, ali so bile upoštevane ustrezne prilagoditve v procesu poučevanja, ali so bili pripravljeni ustrezni pripomočki ter ali so bile oblike pomoči učinkovite. Evalvacija timskega dela pa omogoča vpogled v odnos med učiteljem in specialnim pedagogom in jo dosežemo s kritičnim razmišljanjem o timskem delu.

Davčbaher (2003) je v svoji raziskavi o usposobljenosti specialnih pedagogov, ugotovila, da je področje dela, kjer se največkrat pojavljajo težave, ravno sodelovanje med učitelji in specialnimi pedagogi. Specialni pedagogi so opozarjali na problem nerazumevanja OPP s strani učiteljev.

Člani tima morajo biti pripravljeni sprejemati povratne informacije o svojem delu in prispevati konstruktivne povratne informacije o delu svojih sodelavcev. Povratne informacije so lahko kritične in realne, vendar je potrebno paziti, da ne pride do krhanja odnosov v timu. Vsak član se mora soočiti s svojimi šibkimi področji, ki jih lahko v prihodnosti poskuša aktivno izboljšati.

Zakonodaja pri oblikovanju strokovnih skupin za OPP ne določi vodje tima. V šoli je ta vloga pogosto dodeljena razredniku, predvsem v primeru, ko je specialni pedagog iz mobilne službe. Pomembno je, da se vloga posameznika v timu določa z njegovimi spretnostmi in osebnostnimi lastnostmi. Vodja tima je lahko kdorkoli – če je za to kompetenten.

3.5 Specialni pedagog v redni osnovni šoli