Pri pregledu literature smo našli malo virov, kjer bi avtorji raziskovali znanje, stališča in predstave učencev o mikroorganizmih. V nadaljevanju navajamo nekaj izbranih virov, ki se navezujejo na obravnavano tematiko.
2.6.1 Raziskava ROSE
Raziskava ROSE je bila narejena leta 2006 – 2007. Temelji na mednarodnih študijah, osredotočili pa so se na stališča učencev do naravoslovja, in sicer na različne vidike, kateri lahko vplivajo na motivacijo učencev in na njihov odnos do naravoslovja v šoli ter na splošno na življenje. V raziskavo so bili vključeni učenci, stari okoli štirinajst let.
Rezultati so pokazali, da upada interes na splošno za naravoslovje in tehniko ter tudi za učenje tega predmeta. Učenci se v povprečju ne želijo učiti vsebin, ki so zajete v predmetnih področjih fizike, kemije, okoljske vzgoje in rastlin. Ob analizi rezultatov se je pokazalo, da dekleta v prihodnosti ne želijo opravljati poklica, ki zajema tehniko in
20
tehnologijo. Pokazalo pa se je tudi, da učence v nerazvitih državah naravoslovne vsebine v povprečju bolj zanimajo kot učence evropskih držav (Skurjen, Dolinšek, Strašek, 2008).
2.6.2 Raziskava razumevanja konceptualnega znanja osnovnošolskih otrok (razredne stopnje) o zgradbi in delovanju rastlin
Avtorji so s pomočjo risb raziskovali otroško konceptualno razumevanje zgradbe in delovanja rastlin. Zanimalo jih je, ali otroške risbe natančno odražajo konceptualno razumevanje rastlin. Podatke so zbrali iz risb, anket, intervjujev in opazovanj.
Raziskava je bila narejena na podeželju v jugovzhodnem delu ZDA. Sodelovali so otroci stari 5 in 6 let. Namen raziskave je bilo razumevanje zgradbe in delovanja rastlin, ki ga imajo otroci na razredni stopnji (Anderson, Ellis, Jones, 2014).
Otroci se na razredni stopnji učijo o bioloških konceptih z interakcijo sveta okoli njih.
Tako se sklepanja in konceptualna razumevanja razvijajo iz konkretnih izkušenj otrok z živimi organizmi, življenjskimi krogi, ekosistemi in habitati s poudarkom na uporabi čutil. Izkušnje pa so pokazale, da tako otroci kot odrasli razvijajo drugačne predstave o naravi od tistih v znanstvenih krogih. Pokazalo se je tudi, da so rastline premalo poudarjene v učnih načrtih v naši kulturi. Majhni otroci imajo prirojen interes za delo z rastlinami, toda z odraščanjem ta interes plahni. Raziskave so pokazale, da majhni otroci s postavljanjem vprašanj gradijo svoje predstave, ki temeljijo na njihovem opazovanju in na izkušnjah. Ker pa se razlikujejo od znanstvenih pojmovanj, so pogosto napačne. Ena izmed napak je na primer da drevo ni rastlina, ker nima prave oblike (oblika rože). Učitelj pa te zmote lahko vzame kot temelj, na katerih gradi. Zato jih ne bi bilo potrebno spremeniti ali popraviti, temveč s pomočjo navodil le reorganizirati (Anderson idr., 2014).
Pri rezultatih so se pokazale razlike. Prvošolčki so izdelali bolj detajlne risbe, nekateri so narisali celo sekundarne snovi (na primer zrak) ter vključili tudi druge vrste organizmov za katere so verjeli, da pomagajo rastlini pri rasti in preživetju (čebele, črvi, ptice, semena). Ugotovili so, da risanje in ponoven pregled njihovih idej omogoča otrokom, da pojasnijo konceptualno razmišljanje, rezultat pa je metakognitivni napredek v razvoju idej o kompleksnih naravoslovnih pojmih. Risbe niso postale le sredstvo za učenje, temveč tudi formativno zakoreninjena ocena, ki omogoča učiteljem, da dopolnijo ali po potrebi celo spremenijo svoje učne pristope glede na razumevanje s strani učencev. Pri tej raziskavi se je pokazalo, da imajo nekateri otroci osnovno znanje o zgradbi rastlin in v določenih primerih o delovanju rastline (Anderson idr., 2014).
Pri analizi podatkov se je pokazalo veliko stvari. Zelo pomembni so bili intervjuji, saj so zagotovili, da so bile interpretacije risb pravilne. Druga stvar je bila, da risbe niso dale le vpogleda v otroško konceptualno znanje, temveč so pokazale tudi, kakšne vrste izkušenj so imeli otroci z rastlinami. So pa risbe dober način komuniciranja z otroki, ki se šele učijo brati in pisati. Pokazalo pa se je tudi, kako pomembno je, da učitelji omogočajo učencem sodelovanje v pogovorih o svojih idejah, ki so se porodile ob
21
ustvarjanju risb oziroma podob. Ti pogovori otrokom pomagajo, da prestopijo in konkretnega nivoja na bolj abstrakten nivo. Pri obeh skupinah se je pokazalo pomanjkanje praktičnega dela pri naravoslovju, s poudarkom na raziskovanju rastlin (Anderson idr., 2014).
2.6.3 Raziskava poznavanja in razumevanja mikroorganizmov med 7. in 14.
letom
V raziskavi so sodelovali učenci treh starostnih skupin, in sicer 7-letniki, 11-letniki in 14-letniki. Raziskava je vključevala otroške ideje o bakterijah, virusih in glivah ter uporabi pojma mikroorganizmi. Temeljila je na konstruktivističnem modelu, ki dopušča tudi tiste ideje otrok o naravoslovnem pojmu, konceptu ali pojavu, ki niso nujno v skladu z znanstveno vedo in navadno izvirajo iz vsakdanjih izkušenj. Raziskava je pokazala, da se veliko idej oziroma predstav, ki jih imajo otroci o mikroorganizmih, razlikujejo med starostnimi skupinami. Prevladujejo negativno nastrojene ideje o mikroorganizmih, še posebej tiste vezane na grožnjo človeškemu zdravju. Ideje, ki so jih otroci izrazili glede mikroorganizmov, sovpadajo s tistimi iz predhodnih raziskav. To dokazuje, da ideje otrok niso nič drugačne od idej njihovih kolegov pred časom in da kontekst ali bolj obsežno poučevanje nima nekega večjega učinka (Byrne, 2011).
Pri rezultatih se je pokazalo tudi, da se pojavlja napredek pri nekaterih otrocih med sedmim in enajstim letom. Večji delež starejših otrok ima bolj razvite ideje, kar naj bi nakazovalo na razvoj in napredek idej, vendar le-ta ni tako očiten po enajstem letu starosti. Načrtovalci učnih načrtov bi morali v učni načrt vključiti mikrobiologijo znotraj vseh starostnih skupin, da bi bilo učenje o mikroorganizmih bolj vključeno s širšimi aspekti naravoslovja in drugih področij, kot so na primer zdravje, ekologija in biotehnologija. Raziskava je pokazala tudi, da je problem v tem, ker otroci k pouku in učenju ne pristopijo s praznimi glavami. Vsakdanje izkušnje vplivajo na njihovo učenje.
Otroci vseh starostnih skupin imajo širok nabor idej, ki sprejemajo ključne koncepte, ki so jih raziskovali v tej raziskavi. Pokazalo se je tudi, da otroci strogo ločujejo naravoslovje, ki se ga učijo v šoli in ideje iz vsakdana. Večji poudarek bi moral biti na praktičnem delu, ki predstavlja in ohranja delo z mikroorganizmi od 7 do 14 leta in to bi lahko pomagalo ohraniti napredek. Na primer peka kruha, izdelava jogurta in podobno bi lahko 7-letnikom dalo uvod v uporabo mikroorganizmov. 11-letniki bi lahko gradili na teh izkušnjah in raziskali fermentacijo bolj podrobno, skupaj z omembo in upoštevanjem sterilnih pogojev, ko se na primer dela jogurt ali ingverjevo pivo. Vlogo mikroorganizmov kot razkrojevalcev bi lahko raziskali 14-letniki s pregledovanjem kompostnega kupa. 14-letniki bi že lahko prevzeli določene zahtevnejše praktično delo, ki bi raziskovalo potrebne pogoje za vse te mikrobne procese (Byrne, 2011).
22