Vpliv praktičnega pouka na znanje in stališča učencev od tretjega do petega

V tabeli 6 so prikazani podatki za stališča učencev do plesni glede na to, ali so imeli praktični pouk ali ne. Zraven je podatek o tem, kakšna so bila stališča posamezne

Zanima me, kaj bi zrastlo na kruhu,

če bi ga zaprl/-a v kozarec. 4,3 0,22 4,3 0,20 3,8 0,22 4,96 2 0,084

27

skupine do plesni pred in po pouku. Vrednost preizkusa Mann-Whitney je bila statistično pomembna pri dveh trditvah, in sicer pri trditvi, ki govori o tem, da so plesni v naravi pomembne (pred poukom p = 0,043 in po pouku p = 0,007) ter da bi plesni radi opazovali v naravi (p = 0,047). Učenci, ki niso imeli praktičnega pouka, so se pred poukom in po njem bolj strinjali s tem, da so plesni v naravi pomembne, vendar so se stališča pri obeh skupinah v enaki meri pomaknila v pozitivno smer. Prav tako pa so si tisti, ki niso imeli praktičnega pouka, pred poukom bolj želeli plesni opazovati v naravi, po pouku pa so bili učenci obeh skupin enakega mnenja.

Tabela 6: Vpliv praktičnega pouka na stališča učencev od tretjega do petega razreda o plesnih

TRDITEV

Zanima me, kaj bi zrastlo na kruhu, če

bi ga zaprl/-a v kozarec. 4,1 0,17 4,1 0,18 –0,34 0,734 –0,03

Zanima me, kaj bi zrastlo na kruhu, če

bi ga zaprl/-a v kozarec. 3,5 0,23 3,6 0,21 –0,29 0,775 –0,03

28

Iz tabele 7, ki prikazuje stališča do plesni pri učencih, ki niso imeli praktičnega pouka, je razvidno, da je učence po pouku manj kot pred poukom zanimalo, kaj zraste na kruhu, če ga damo v kozarec. S preizkusom Wilcoxon lahko vidimo, da je pri tej trditvi prišlo do statistično pomembne razlike (p = 0,026). Se pa učenci po pouku bolj strinjajo, da so plesni v naravi pomembne in tudi pri tej trditvi je prišlo do statistično pomembne razlike (p = 0,033).

Tabela 7: Stališča učencev do plesni, ki niso imeli praktičnega pouka

Iz tabele 8, ki prikazuje stališča do plesni pri učencih od tretjega do petega razreda, ki so imeli praktični pouk, je razvidno, da pri nobeni trditvi ni statistično pomembnih razlik v ocenah učencev. Vendar izračun velikosti učinka nakazuje na učinek praktičnega pouka. Pri ocenah gnusa nismo opazili razlik, učenci so se bili po pouku manj pripravljeni učiti o plesnih, kar je razumljivo, saj so jih obravnavali. Plesni so bile učencem po pouku bolj zanimive, manj so se jih bali, manj dolgočasno bi se jim bilo učiti o plesnih in raje bi jih opazovali v naravi. Statistično pomembna razlika se je pojavila samo pri eni trditvi, in sicer bi učenci radi opazovali plesni v naravi (p = 0,036).

Tabela 8: Stališča učencev do plesni, ki so imeli praktični pouk

N = 53 Pred poukom Po pouku Wilcoxon

29 Zanima me, kaj bi zrastlo na

kruhu, če bi ga zaprl/-a v

V tabeli 9 je prikazano znanje učencev o plesnih glede na to, ali so imeli praktični pouk ali ne. Vrednost hi² preizkusa nam prikazuje, da je bila statistično pomembna razlika pri treh trditvah, in sicer pri trditvi, ki govori o tem, mejno, da so plesni razkrojevalci (p

= 0,055), pri trditvi, da so plesni živa bitja (p = 0,022), ter mejno pri trditvi, da so plesni rastline (p = 0,053). Učenci, ki niso imeli praktičnega pouka, so pred poukom pravilneje odgovorili na vprašanje, da so plesni razkrojevalci. Po pouku pa so učenci, ki so imeli praktični pouk, več pravilnih odgovorov dali na trditve, ki govorijo o tem, da so plesni živa bitja, da je kruh hrana za plesni, da se na kruhu razvije samo ena vrsta plesni ter da so na kruhu plesni, tudi če jih ne vidimo. Ti razlike sicer niso statistično pomembne, vendar vseeno lahko ugotovimo, da so učenci, ki so imeli praktični pouk, pridobili več znanja kot tisti, ki ga niso imeli.

Tabela 9: Vpliv praktičnega pouka na znanje učencev od tretjega do petega razreda o plesnih

TRDITEV

Če v trgovini vidim sir, na katerem so plesni, pomeni, da je sir

pokvarjen. 8 17,8 18 34,0 3,27 1 0,071

Plesni so vedno škodljive za človeka. 12 26,7 12 22,6 0,21 1 0,644

Kruh je hrana za plesni. 15 33,3 13 24,5 0,93 1 0,336

Na kruhu se lahko razvije le ena

vrsta plesni. 10 22,2 6 11,3 2,12 1 0,146

30 Če v trgovini vidim sir, na katerem

so plesni, pomeni, da je sir

pokvarjen. 25 55,6 38 71,7 2,76 1 0,097

Plesni so vedno škodljive za človeka. 25 55,6 20 37,7 3,11 1 0,078

Kruh je hrana za plesni. 30 66,7 36 67,9 0,02 1 0,895

Na kruhu se lahko razvije le ena

vrsta plesni. 33 73,3 37 69,8 0,15 1 0,701 skoraj polovica učencev po pouku še vedno ne ve, da plesni niso rastline. To lahko sklepamo iz tega, ker niso praktično videli in niso prepričani o tem, se s tem odgovorom strinjajo. Prav tako ne vedo, da so lahko plesni na kruhu, tudi če jih s prostim očesom ne vidimo. So pa več odnesli pri trditvi, ki govori o tem, da se plesni razširjajo s trosi, to je pri trditvi, pri kateri so dobili strokovno znanje. To pa je značilno za klasični frontalni pouk. Vrednost hi² preizkusa nam pokaže, da so statistično pomembne razlike, in sicer pri trditvi, ki govori o tem, da če v trgovini vidim sir, na katerem so plesni, pomeni, da je sir pokvarjen (p = 0,045), pri trditvi, ki govori o tem, da je kruh hrana za plesni (p = 0,044), pri trditvi, ki govori o tem, da se na kruhu lahko razvije le ena vrsta plesni (p = 0,031), ter pri trditvi, ki govori o tem, da so plesni rastline (p = 0,003).

Tabela 10: Znanje učencev o plesnih, ki niso imeli praktičnega pouka

N = 45 Pred poukom/Po pouku Hi² preizkus

31

V tabeli 11 je prikazano znanje učencev, ki so imeli praktični pouk, in sicer učencev od tretjega do petega razreda, pred poukom in po njem. Razvidno je, da polovica učencev tudi po praktičnem pouku ne ve, da plesni niso vedno škodljive za človeka in da se razširjajo s trosi. Takšni rezultati so lahko posledica dejstva, da učenci tega niso videli pri praktičnem pouku in ker je bil poudarek na tem, da se plesni, ki so se razvijale na kruhu, ne dotikamo, ker so lahko škodljive. Vrednost hi² preizkusa nam pove, da tudi tukaj statistično pomembna razlika je, in sicer pri trditvi, da so plesni rastline (p = 0,002).

Tabela 11: Znanje učencev o plesnih, ki so imeli praktični pouk

N = 53 Pred poukom/Po pouku Hi² preizkus

32

Učenci so ne glede na izvedbo pouka pridobili znanje (tabela 12). Pred poukom so učenci v povprečju pravilno odgovorili na skoraj tri vprašanja od desetih (30 %). Tudi po pouku je bilo znanje učencev kontrolne in eksperimentalne skupine enako. Oboji so v povprečju pravilno odgovorili na skoraj 6 vprašanj od desetih (60 %).

Tabela 12: Skupni dosežek učencev na preizkusu znanja pred poukom in po pouku glede na izvedbo pouka

Praktični pouk Ni praktičnega pouka Mann-Whitneyjev U

M SE M SE Z p

Znanje pred

poukom 2,9 0,25 2,7 0,16 –0,57 0,566

Znanje po

pouku 5,8 0,30 5,9 0,27 –0,53 0,595

3.7.5 Vpliv praktičnega pouka na stališča učencev od tretjega do petega