PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA S PLJUČNIM RAKOM
DRUGI PRIMER IZ PRAKSE
72 letni bolnik je bil odpuščen iz bolnice z obsežno torakostomo. Imel je 1l kisika binazalno.
O prihodu bolnika domov je bila patronažna služba telefonsko obveščena.
Odpustnici je bil priložen tudi list zdravstvene nege. Patronažna medicinska sestra in izbrana zdravnica sta skupaj opravili obisk pri bolniku. Bolnik je bil kahektičen, brez apetita, slabo pokreten in je potreboval pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Potrebne so bile 2x dnevne preveze torakostome zaradi obilnega izločka. Ker je bolnika zelo zeblo so se preveze izvajale s toplo fiziološko raztopino oz. Ringerjem. Med vsakim prevezovanjem so bile prisotne bolečine. Bolnik je proti bolečinam prejemal Zaldiar.
Bolnikova žena se je o mnogih stvareh odločala namesto moža misleč, da je tako najboljše zanj. Preverjala je delo zdravstvenih delavcev, informacije, ki so ji bile posredovane. Ves čas je upala, da se bo mož okrepil in da bolezen ne bo napredovala. Patronažna medicinska sestra je zaznala, da bolnik ni imel možnosti izraziti svojih stisk in občutkov. Bil je vdan v usodo. Družina se je zatekala v alternativno medicino, predvsem v homeopatijo in zdravo prehrano, vendar uradne medicine niso odklanjali. Nasprotovali so predvsem zdravljenju z morfijem.
Bolnik je bil pogosto brezvoljen, apatičen. Ob najmanjšem naporu se je pojavilo težko dihanje. Vsaka aktivnost mu je bila odveč. Težko je izražal svoje želje. Občasno se je pojavljala jeza, agresivnost do žene. Pojavljala se je tudi zmedenost, predvsem ponoči. Patronažna medicinska sestra se je veliko pogovarjala z ženo, ki je še vedno odklanjala medikamentozno zdravljenje motečih simptomov.
Po petih mesecih v domači oskrbi se je bolnikovo stanje poslabšalo, bolečine so se večale, prisotno je bilo težko dihanje. Žena je pristala na namestitev protibolečinskega obliža. Zaradi krvavitve iz torakostome je bil bolnik hospitaliziran.
Po petih dneh hospitalizacije je bil ponovno odpuščen v domačo oskrbo.
Patronažna medicinska sestra ga je obiskala še isti dan, bil je zelo slab, somnolenten. Svetovala je, da se vse negovalne aktivnosti pri bolniku zmanjšajo, da nebi izvale še hujših bolečin. Izvajala se je samo poostrena ustna nega.
Bolnik je stokal in izgled na obrazu je bil trpeč. V bolnici je bolnik prejemal
½ amp. morfija s.c. po potrebi. Svojci doma na aplikacijo morfija niso pristali. Po posvetu patronažne medicinske sestre z izbrano zdravnico so se strinjali, da se namesti protibolečinski obliž. Kljub pogovoru o nekoristnosti hidracije v terminalni fazi, je žena vztrajala, da patronažna medicinska sestra
možu nastavi 500ml fiziološke raztopine subkutano. Izbrana zdravnica je pristala in predpisala hidracijo pri bolniku, ki pa ni več sodeloval.
Naslednje jutro se je pri bolniku pojavilo hropenje, bolnik je bil komatozen, stokajoč. Svojci še vedno niso pristali na aplikacijo morfija. Želeli so, da patronažna medicinska sestra bolnika aspirira. Povečan je bil odmerek protibolečinskega obliža. Po razgovoru patronažne medicinske sestre s svojci so se le ti strinjali, da se aspiracij ne izvaja in pristali na aplikacijo ½ amp.
morfija s.c. Bolnik je ugašal. Žena je želela, da patronažna medicinska sestra ostane pri bolniku, pri družini. Brez besed sta se sporazumeli, žena je poklicala sina in hčer. Prižgali so sveče. Vsi trije so stali ob očetu, ga držali za roke, se poslovili in mu dovolili, da odide. Pri sinu je še po smrti očeta ostal občutek, da je umrl, ker je dobival morfij. Patronažna medicinska sestra je družini pomagala oskrbeti pokojnika. Ni bilo velikih besed, skupaj so jokali in ženin objem je bil potrditev in zahvala patronažni medicinski sestri, ki jim je ves čas stala ob strani.
To se je dogajalo v času poletnih dopustov, ko nas je v službi manj, dela na terenu pa več. Tisto dopoldne so sodelavke prevzele ostale obiske, da je bila pri družini lahko ves čas ena patronažna medicinska sestra.
ZAKLJUČEK
Patronažna medicinska sestra obišče bolnika s pljučnim rakom najpogosteje v času paliativne obravnave. Predstavlja povezovalni člen med bolnikom, njegovimi svojci in izbranim zdravnikom. Naloga patronažne medicinske sestre ni le primerno obvladovanje telesnih simptomov temveč zdravstvena vzgoja in podpora svojcem, predvsem pa človeški in sočuten odnos do bolnika.
Za zagotavljanje kontinuirane zdravstvene nege bolnika s pljučnim rakom je pomembno sodelovanje služb na primarnem in sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva. Potrebno je pravočasno obveščanje o odpustu bolnika v domačo oskrbo.
Z letošnjim letom je bila v seznam storitev pri ZZZS dodana šifra za paliativne obiske patronažne medicinke sestre. Čeprav gre le statistični prikaz pa predstavlja premik k prepoznavnosti in nujnosti paliativne oskrbe v slovenskem prostoru.
Literatura
Benedik J. et. al., eds. Pogosta vprašanja v paliativni oskrbi. Ljubljana: Onkološki Inštitut Ljubljana; 2008
Horvat M. Patronaža in starostniki. Kakovostna obravnava bolnika v družinski medicini.
Ljubljana: Zavod za razvoj družinske medicine; 2009:100
Klevišar M., Ramovš J. Mehko in ustvarjalno soočanje z boleznijo, starostjo in sožitjem.
Kakovostna starost. Revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, 13(4);
2010:86-9
M.Šenk, B.Metlikovič, T.Blaznik: Patronažna ZN bolnika s pljučnim rakom
LaPorte M. in Witt D. eds. Palliative Care Nursing: Quality Care to the End of Life, 3rd edt. Springer; 2009
Nacinalni program paliativne oskrbe. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje republike Slovenije; 2008:13
Zavrl Džananović D. Realnost in vizija patronažnega varstva. Zbornik predavanj 7.tradicionalnega srečanja ZZPMS, Rogla, 11-12. Oktober 2011:19
Wolf N., 2006. Družina v času hude bolezni, umiranja in žalovanja. V: Cesar-Komar M., Krčevski-Škvarc N. (ur.). Zbornik predavanj 10. Seminar o bolečini, paliativna medicina z mednarodno udeležbo, Maribor : Slovensko združenje za zdravljenje bolečine v sodelovanju s splošno bolnišnico Maribor, 9. in 10. Junij 2006:136