NEŽELENI UČINKI PROTI EGFR USMERJENIH TARČNIH ZDRAVIL ZA RAKA PLJUČ

Čeprav so tarčna zdravila bolj selektivna kot citostatiki pa niso povsem specifična, saj se njihove tarče - prijemališča delovanja- nahajajo tudi na zdravih celicah organizma. V rakasto spremenjenih celicah so te poti le bolj izražene. Zato tudi tarčna zdravila niso povsem brez neželenih učinkov (Snoj, Čufer, 2007).

Najpogostejši neželeni učinki erlotiniba in gefitiniba so kožne spremembe (izpuščaj, suha koža, razpokana koža) in driska. Manj pogosti neželeni učinki so spremembe nohtov in las, blaga alopecija, konjunktivitis, hipertrihoza, blaga slabost, anoreksija, stomatitis, utrujenost. Slabo obvladovani neželeni učinki vplivajo na kvaliteto bolnikovega življenja. Bolnika lahko ovirajo pri vsakodnevnih opravilih, motene so lahko fiziološke potrebe kot npr. spanje, bolnik lahko zaradi izgleda kože opušča socialne stike. Poleg tega se lahko zmanjša zavzetost bolnika za zdravljenje. Zato je zelo pomembno, da ob začetku zdravljenja bolnik dobi vse potrebne informacije za preprečevanje in lajšanje neželenih učinkov.

Zdravljenje z tarčnimi zdravili je pogosto dolgotrajno in tudi neželeni učinki so dolgotrajni. Velikokrat je potrebno in smiselno zdravljenje zaradi neželenih učinkov za nekaj časa prekiniti in ga ponovno uvesti, ko se neželeni učinki umirijo ali povsem izginejo. Pri nekaterih tarčnih zdravilih je mogoče in smiselno odmerek zdravila znižati in tako omogočiti kontinuirano zdravljenje ob sprejemljivi toksičnosti. Ker so nova tarčna zdravila v uporabi šele kratek čas še nimamo popolnih podatkov o njihovi toksičnosti, zlasti kasni toksičnosti ob dolgotrajni uporabi teh zdravil (Čufer, 2012).

Spremembe na koži

Tarčna zdravila, ki delujejo proti EGF receptorju pogosto povzročajo neželene učinke na koži. Koža postane suha, pojavijo se izpuščaji. Pred pojavom izpuščajev se najprej pojavi rdečica kože s pekočim občutkom. Ker so izpuščaji podobni aknam, jih imenujemo tudi aknam podobni izpuščaji. Večinoma se pojavijo po obrazu, temenu, prsih in hrbtu. Včasih se naknadno ognojijo ali postanejo srbeči (Ocvirk, 2009). Izpuščaj se pojavi enega do dveh tednov po začetku jemanja zdravil in je najbolj izražen tretji do četrti teden po začetku zdravljenja, nato pa se v večini primerov njegova intenziteta zmanjša, vendar pogosto izpuščaj ostaja v blagi obliki skozi celoten čas zdravljenja. Čeprav pojav izpuščaja ni življenjsko ogrožujoč, pa njegov pojav lahko pomembno vpliva na kvaliteto bolnikovega življenja. Ne samo, da povzroča neudobje, pač pa zato ker se pojavlja na predelih, ki so izpostavljeni (npr. obraz, dekolte), s tem bolniku povzroča težave tudi na čustvenem, psihološkem in socialnem področju. Izpuščaj pogosto spremljata suha, pekoča koža in srbenje, kar lahko vodi v superinfekcijo. Na konicah prstov, členkih, dlaneh in podplatih se lahko

N.Žižmond: Zdravstvena nega bolnika, ki prejema tarčna zdravila

pojavijo kožne razpoke, ki so boleče in predstavljajo tveganje za infekcijo (Abdullah, Haigntz, Piperdi, 2012).

Kožna toksičnost se lahko pojavlja v različnih oblikah od lokaliziranih sprememb, ki bolnika ne motijo pa vse do resnih generaliziranih sprememb, ki lahko vodijo v zmanjšanje odmerka zdravila ali celo v prekinitev zdravljenja.

Zato je zelo pomembno, da pred začetkom zdravljenja bolnika poučimo o vplivu zdravil na kožo. Medicinska sestra (MS) mora bolnika poučiti o pravilni skrbi za kožo, bolnik mora prepoznati zgodnje znake izpuščaja in pravočasno poiskati pomoč. Pojav izpuščaja je lahko pokazatelj uspešnosti zdravljenja, kar nam pomaga še dodatno spodbuditi bolnika za zdravljenje kljub težavam s kožo (Dunne, 2009).

Nasveti bolnikom za obvladovanje kožnih sprememb:

 Za uspešno obvladovanje kožnih sprememb je zelo pomembna skrbna higiena telesa.

 Priporočamo redno tuširanje z mlačno vodo (ne vročo in ne hladno) in uporabo nevtralnih mil.

 Kože ne drgnite, ampak le previdno osušite, nato pa dvakrat dnevno namažite z blagim vlažilnim losjonom ali mazilom.

 Priporočamo uporabo krem z ureo za vlaženje kože na prizadetih predelih.

 V primeru pekočega občutka, rdečine ali celo lupljenja dlani ali stopal namakajte noge ali roke v hladni vodi ali jih hladite z hladilnimi vrečkami.

 Kože ne izpostavljajte direktnim sončnim žarkom, uporabljajte sončna očala, kremo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem, zaščitite se s pokrivalom.

 Ne uporabljajte preparatov za zdravljenje običajnih aken.

 V primeru pojava gnojnih izpuščajev kožo skrbno čistite in negujte, izpuščajev nikoli ne iztiskajte. Zdravnik vam bo v tem primeru lahko predpisal antibiotik.

 Spodnje perilo naj bo udobno in bombažno.

Driska

Driska je pogost neželen učinek pri zdravljenju s tarčnimi zdravili. Navadno se pojavi 1 do 2 tedna po začetku zdravljenja (Borštnar et al.,2007). Pomeni stanje, ko je iztrebljanj več in so obilnejša, blato pa mehko ali tekoče. V obravnavi bolnika z drisko, kot posledico zdravljenja s sistemskimi zdravili za zdravljenje raka, je potrebno najprej opredeliti stopnjo driske. V primeru blage do srednje hude driske je primerno zdravljenje na domu z ustreznim dietnim režimom in sintetičnim opioidom brez analgetičnega učinka loperamidom. Če se driska na ta način v 1-2 dneh umiri, 12 ur po zadnjem tekočem odvajanju zdravljenje zaključimo, oz. če driska ostane nespremenjena zdravljenje z dieto in loperamidom intenziviramo, praviloma dodamo tudi antibiotik. Bolnik z

izhodiščno hudo drisko, ali zmerno drisko z vročino, krčevitimi bolečinami v trebuhu in bolnik, ki se mu stanje sicer zmerne driske poslabšuje ob ukrepih, sodi v bolnišnico, kjer je potrebno paranteralno zdravljenje z intenzivnim nadzorom (Škrbinc, 2009).

Nasveti bolnikom za obvladovanje driske:

• bodite pozorni, da zaužijete zadostne količine tekočin in sicer vsaj dva litra tekočin dnevno. Ne pijte svežih sadnih sokov in alkoholnih pijač.

Pijte blage čaje (ruski, kamilični, borovničev).

• uživajte lahko hrano (prežganko, prepečenec, sluzaste juhe, pasiran krompir, bel kruh, bel riž, rezance, zrele banane, pretlačeno zelenjavo, piščanca ali purana brez kože, ribe, ...).

• ne uživajte mastne, začinjene, z vlakninami bogate hrane.

• ne uživajte hrane, ki vsebuje laktozo (mleka in mlečnih izdelkov).

• jejte večkrat dnevno v manjših obrokih.

• bodite pozorni na izgubo telesne teže, tehtajte se.

• izvajajte skrbno anogenitalno nego. Po vsakem odvajanju se umijte in nadraženi predel kože namažite z mazilom ali zaščitno kremo.

• v primeru hude driske, ki traja več kot 24 ur (več kot petkrat dnevno odvajanje tekočega blata) ali če opazite kri na blatu ali črno blato, zelo suha in razpokana, na koncih prstov se lahko začne lupiti. Poleg tega lahko oteče obnohtna kožica, nekateri nohti se lahko tudi vrastejo. Spremembe nohtov se pojavijo tedne ali mesece po začetku zdravljenja. Paronihija lahko močno vpliva na kvaliteto bolnikovega življenja, ker povzroča težave pri opravljanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti. Tako kot kožni izpuščaj se lahko stanje nohtov med zdravljenjem izboljša ali poslabša (Ocvirk, 2009).

Nasveti bolnikom za obvladovanje težav z nohti:

• previdno negujte nohte in obnohtno kožico, uporabljajte hranljiva mazila,

• izogibajte se trenju ali pritisku na noht, nosite udobno obutev in bombažne nogavice,

• skrbite za ustrezno higieno nohtov, nohte ne grizite,

• obnohtne kožice ne potiskajte nazaj,

• uporabljajte zaščitne rokavice pri pomivanju ali drugih gospodinjskih opravilih,

• odsvetujemo uporabo umetnih nohtov,

• izogibajte se stiku s kemikalijami, čistili,

N.Žižmond: Zdravstvena nega bolnika, ki prejema tarčna zdravila

• pred spanjem nanesite tanko plast mazila na roke in noge ter jih zaščitite z bombažnimi rokavicami in nogavicami,

• ob težavah za nego uporabljajte antibakterijsko milo. Zdravnik vam bo lahko predpisal antiglivično ali antibiotično mazilo (Zittela, 2008).

Spremembe las

Približno dva do tri mesece po začetku jemanja zdravil se pojavijo spremembe na laseh. Lasje postanejo tanki, lomljivi ali kodrasti. Včasih pride do povečane rasti dlak na obrazu, trepalnice in obrvi se lahko podaljšajo. Prav tako se lahko pojavi delna alopecija (Ocvirk, 2008).

Nasveti bolnikom za obvladovanje težav z lasmi:

• lase nežno umivajte z blagim šamponom,

• lase sušite z toplim zrakom ne vročim in sicer z najnižjo hitrostjo izpihanega zraka,

• odsvetujemo barvanje, kodranje ali ravnanje las,

• kadar trepalnice dražijo očesno sluznico si jih pristrizite.

Utrujenost

Utrujenost je eden od simptomov, ki je zelo pogost pri bolnikih z rakom v procesu zdravljenja, pogosto pa vztraja tudi še dolgo po zaključenem zdravljenju. Za bolnike je zelo stresna in vpliva na njihovo funkcionalnost kot tudi na razpoloženje in počutje. Z rakom povezana utrujenost je označena kot pomanjkanje energije in povečana potreba po počitku. Vključuje splošno oslabelost, zmanjšano koncentracijo, težo v okončinah, nespečnost ali povečano zaspanost. Gre za vztrajajoč občutek izčrpanosti, ki ni sorazmeren z aktivnostjo in vpliva na običajne dnevne aktivnosti. Kljub temu, da ima utrujenost močan vpliv na kvaliteto bolnikovega življenja, pa je še vedno pogosto neprepoznana in premalo obravnavana. Ker je vzrokov za utrujenost zelo veliko in so različni pri vsakem bolniku, mora biti pristop vedno individualen. Bolnike je potrebno seznaniti s tehnikami za ohranjanje energije, obvladovanje stresa, pomenom vadbe in relaksacije za zmanjšanje stopnje utrujenosti (Mitchell,2012).