UPRAVLJANJE PROCESOV BOLNIŠNIČNE ZDRAVSTVENE NEGE Z E-DOKUMENTACIJO
Slika 5: Ekranska slika lestvice za oceno rane, ki omogoča beleženje fotografijSlika 4: Ekranska slika za zbiranje podatkov osnovnih meritev
Lestvice omogočajo izračunavanje končne ocene, npr. ocena tveganja za padec ali izračun tekočinske bilance ali oceno stanja rane. Končna ocena se v e-dokumentaciji izračunava elektronsko, lestvice pa zagotavljajo celovito zbiranje podatkov o določenem problemu. Na tem mestu velja izpostaviti lestvico za opis stanja rane, ki omogoča zbiranje podatkov o velikosti rane, barvi in drugih lastnostih iz katerih je moč razbrati stanje in pri čemer nam računalnik lahko pomaga s predstavitvijo izračunane ocene ugotoviti spremljanje stanja skozi daljše obdobje. Nabor podatkov je prevelik, da bi ga lahko MS primerjala miselno, zato pa smo za podporo njenemu delu dodali še možnost vnosa fotografij ran (slika 5).
Kot osnovno vodilo pri grupiranju podatkov za oceno stanja pri pacientu smo izhajali iz 14 TŽA [5, 8]. Gre za v stroki uveljavljeno in dobro poznano razdelitev [25, 28]. Pri vsaki temeljni življenjski aktivnosti se nato odpre seznam parametrov, na katere želimo spomniti MS, pri ugotavljanju celostne ocene. Parametri so vzeti iz stroke, pri poimenovanju pa smo izhajali iz slovenskega prevoda mednarodne klasifikacije prakse ZN [3, 9, 21, 22].
Pri vsakem parametru je polje s prostim besedilom za vnos vrednosti, npr. pri parametru prekomerna telesna teža lahko vnesemo indeks telesne teže. Poleg tega pa vsakemu parametru lahko določimo tudi stopnjo problema po petstopenjski Likertovi lestvici: ni problema, majhen problem, srednje velik problem, velik problem, zelo velik problem.
Vrednost izbere MS glede na oceno stanja pri posameznem subjektu ZN. Te vrednosti so nato prikazane v fazi načrtovanja in označujejo izračunano stopnjo problematičnosti parametrov znotraj posamezne temeljne življenjske aktivnosti. Kasneje bomo prikazali, kako smo s temi stopnjami podprli vrednotenje.
Pod zavihkom načrtovanje sestavljamo načrt ZN v drevesni strukturi. Na prvem nivoju vidimo seznam temeljnih življenjskih aktivnosti ter pri vsaki stopnjo problema. Na drugem nivoju lahko vsaki temeljni življenjski aktivnosti dodamo poljubno število negovalnih diagnoz, vsaki negovalni diagnozi vsaj en negovalni cilj, vsakemu negovalnemu cilji pa vsaj eno intervencijo ZN (slika 6).
Stopnja problema, temeljna življenjska aktivnosti Negovalna diagnoza
Negovalni cilj s časovno opredelitvijo Intervencija ZN ter pogostost izvajanja Slika 6: Shematski prikaz načrta ZN v drevesni strukturi s pojasnili posameznih nivojev v strukturi
Negovalno diagnozo oblikujemo po sistemu PES (Problem, Etiologija, Simptomi). Pri poimenovanju problema si lahko medicinska sestra pomaga z mednarodno klasifikacijo prakse ZN (ICNP beta 2) oz. s klasifikacijo severnoameriškega združenja za negovalne diagnoze (NANDA).
Intervencijo ZN opišemo z imenom in pogostostjo izvajanja. Pri poimenovanju intervencije služita medicinski sestri v pomoč klasifikaciji razmejitev ZN in ICNP.
Seznam negovalnih diagnoz (opis problema in preslikava v strokovne klasifikacije) in intervencij ZN za posameznem oddelek je potrebno predhodno vnesi in jih potrditi s strani
npr. vodje oddelka. Gre za katalog, kot ga priporoča mednarodno združenje medicinskih sester (ICN).
V meniju izvajanje so prikazane vse načrtovane intervencije ZN, izvedene pa je potrebno le označiti. Za potrebe vrednotenja lahko pri posamezni izvedbi intervencije ZN zabeležimo opombe, npr. sprotno vrednotenje ali vrednost meritve, porabljen material in porabljen čas.
Fazo procesne metode dela vrednotenje smo podprli z elementi vizualizacije. Po opravljenih intervencijah ZN je potrebno ponovno oceniti stanje – ocena stanja ob koncu obiska. Sicer pa lahko primerjamo tudi oceno stanja med dvema obiskoma.
Pri primerjavi ocen stanja imamo na voljo: prikaz vnesenih stopenj problema za posamezne parametre skupaj z izračunanimi vrednostmi za več parametrov skupaj.
Tako npr. vrednost parametra apetit vpliva na prehranjevanje, ta na temeljno življenjsko aktivnost prehranjevanje in pitje, ta pa na fizične temeljne življenjske aktivnosti in posledično na celostno oceno pacienta. Izračunavajo se vrednosti višje ležečih parametrov v drevesni strukturi parametrov. Pri tem MS vnaša vrednosti le za končne parametre v drevesni strukturi, torej za liste drevesa. Po preprostem izračunu pa nato dobimo stopnje negovalnega problema za npr. posamezno temeljno življenjsko aktivnost oz. skupno celostno oceno [26, 28].
Pri primerjavi ocen lahko primerjamo stopnje negovalnega problema za vnesene in izračunane kriterije za dva vnosa celostne ocene. Tako lahko primerjamo med seboj dve obravnavi, analiza stanja v času med obravnavama, ali pa primerjamo celostni oceni pred in po obravnavi, analiza vpliva izvedbe intervencij na spremembo stanja.
Kjer imamo več ocen stanja, je možno prikazati tudi časovno vrsto stopenj negovalnega problema za posamezen parameter - kakšno stopnjo negovalnega problema je skozi vse ocene stanja predstavljal npr. apetit.
S temi elementi smo želeli podpreti fazo vrednotenja. Rezultat faze vrednotenja se odraža v spremenjenem načrtu ZN. Praktično to pomeni poiskati neustrezne elemente v načrtu ZN, jih dopolniti, zamenjati ali odstraniti, ter za nova žarišča problemov načrtovati nov del načrta ZN.
Računalniško podporo predstavlja izdelana prototipna programska rešitev. Implementi-rana rešitev je tipa odjemalec-strežnik.
Programsko rešitev spremlja priročnik za uporabo. Vsebuje navodila za namestitev programa na računalnik in organizacijska ter informacijska navodila za neposredno uporabo prototipne programske rešitve. V osnovi je namenjen kot pripomoček za delo MS pri uporabi programske rešitve.
SKLEP
Predstavljeni model e-dokumentacije ZN zajema obravnavo pacienta tako v procesnem kot tudi podatkovnem pogledu. Na tej osnovi je bila izdelana prototipna organizacijsko-informacijska rešitev dokumentiranja ZN za segment bolnišničnega varstva, ki je bila testirana v praksi in kritično ovrednotena.
Pokazana je bila dodana vrednost, ki jo v ZN lahko prispeva sodobna IKT in izhaja predvsem iz strukturirane informacijske slike, ki spremlja pacienta in medicinsko sestro v
procesu ZN. Pri tem velja še posebej izpostaviti uporabo hierarhičnih modelov v obravnavi temeljnih življenjskih aktivnosti. Model izračunavanja stopenj negovalnih problemov, ki jih sproti izvaja računalnik glede na stanje pacienta in s tem omogoča celovit pogled na pacienta in sistemsko povezavo morda na videz ločnih problemov. S tem neposredno prispevamo k zmanjšanju možnosti, da bi spregledali kaj pomembnega. E-dokumentacija sloni na zdravstveno negovalnem zapisu o pacientu kot delu celovitega zapisa o pacientu. Izognemo se podvajanju podatkov in s tem povezanim odvečnim delom, pridobimo pa na celovitosti informacijske slike, ki pomembno prispeva k povečanju varnosti za pacienta in člane negovalnega tima.
ZAHVALA
Avtorji tega prispevka se skupaj z ostalimi sodelavci projektne skupine zahvaljujemo Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije za financiranje raziskovalnega dela. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi vsem v tekstu navedenim zdravstvenim institucijam.
LITERATURA
1. Barry DK. The Object Database Handbook. New York: John Wiley & Sons Inc, 1996.
2. Chang RY. Process Reengineering in Action : A Practical Guide to Achieving Breakthrough Results.
San Francisco: Jossey-Bass/Pfeiffer, 1999.
3. Cibic D, Dogša I, Filej B, Šlajmer-Japelj M, Šušteršič O. ICNP International Classification for Nursing Practice, Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege, beta. Maribor: Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 2000.
4. Ferioli C, Migliarese P. The Organizational Relational Model: Proposal and Result, V: Humphreys P, Ayestaran S, McCosh A, Mayon-White B (ur.). Decision Support in Organizational
Transformation. London: Chapman & Hill, 1997.
5. Hajdinjak A. Pomen teoretičnih modelov za sodobno zdravstveno nego. Obzor Zdr N 1999; 33:
137-40.
6. Hammer SV, Moen A, Børmark SR, Husby EH. A Hospital Wide Approach to Integration of Nursing Documentation in the Electronic Patient Record. V: de Fatima Marin HM, Marques EP, Hovenga E, Goossen W (ur.). Proceedings of the 8th International Congress in Nursing Informatics, Rio de Janeiro, 20.-25. junij 2003. Rio de Janeiro: International Council of Nurses, 2003.
7. Handler TJ, Hieb BR. The Gartner 2004 Criteria for the Enterprise Computer-Based Patient Record, Article, Gartner Group, 2003. http://www4.gartner.com/resource/
8. 118300/118364/118364.pdf
9. Henderson V. Basic Principles of Nursing Care. Geneve: International Council of Nurses, 1997.
10. International Classification of Nursing Practice. Beta. Geneve: International Council of Nurses, 1999.
11. Jacobson I, Ericson M, Jacobson A. The Object Advantage : Business Process Reengineering with Object Technology. Reading, Massachusetts: Addison-Wesley Pub Co, 1994.
12. Kaplan RM. Intelligent Multimedia Systems. New York: John Wiley & Sons Inc, 1997.
13. Klein, J. Predictions for 2004 in Healthcare and Life Sciences, Letter from the Editor, Gartner Group, 2003. http://www4.gartner.com/resources/119000/119010/119010.pdf
14. Kroell V, Birthe Garde A. Strategy for Documentation in Nursing at a National and at a Local Level in Denmark. V: Oud N, Sermeus W, Ehnfors M (ur.). ACENDIO 2005: Documenting Nursing Care.
Bern: Verlag Hans Huber, 2005: 73-7.
15. Madsen I. How to Avoid Redundant Data in an Interdisciplinary Electronic Patient Record. V: Oud N, Sermeus W, Ehnfors M (ur.). ACENDIO 2005: Documenting Nursing Care. Bern: Verlag Hans Huber, 2005: 139-42.
16. McFadden FR, Hoffer JA. Modern Database Management, Fourth Edition. Redwood City: The Benjamin/Cummings Pub Co Inc, 1994.
17. Meystel AM, Albus JS. Intelligent Systems: Architecture, Design and Control. New York: John Wiley
& Sons Inc, 2002.
18. Moore DS, McCabe GP, Duckworth WM, Sclove SL. The Practice of Business Statistics, Using Data for Decisions. New York: W. H. Freeman and Company, 2003.
19. Potter PA, Griffin Perry A. Basic Nursing, Fifth Edition. St Louis: Mosby Inc, 2003.
20. Rajkovič V, Šušteršič O (ur.). Informacijski sistem patronažne zdravstvene nege. Kranj: Založba Moderna organizacija, 2000.
21. Rajkovič V, Šušteršič O, Leskovar R, Bitenc I, Zelič I. Increasing Quality of Nurses' Work by an Information System: Community System Case. V: Saba V, Carr R, Sermeus W, Rocha P (ur.).
Nursing Informatics 2000. Auckland: Adis International Ltd, 2000: 529-36.
22. Rajkovič V, Šušteršič O, Rajkovič U, Porenta A. Slovenski pregledovalnik Mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene nege. Obzor Zdr N 2004; 38: 193-6.
23. Rajkovič V, Šušteršič O, Rajkovič U, Porenta A, Zupančič MJ. How E-Representation brings International Classification of Nursing Practice Closer to User. V: Oud N (ur.). ACENDIO 2003.
4th European Conference of ACENDIO. Making nursing visible. Bern: Verlag Hans Huber, 2003:
166-70.
24. Scholes M, Tallberg M, Pluyer-Wenting E. International Nursing Informatics: A History of the First Forty Years 1960-2000. Swindon: The British Computer Society, 2000.
25. Šušteršič O, Rajkovič V. Model orodja za zagotavljanje kakovosti s pomočjo dokumentacije v zdravstveni negi. V: Zbornik kongresa Slovenskega društva za medicinsko informatiko, Bled, 1.
december 2004. Bled: Kongres Slovenskega društva za medicinsko informatiko, 2004: 94-107.
26. Šušteršič O, Rajkovič U, Nose M, Zalar T. Elementi sodobne zdravstvene nege v patronažnem varstvu Ljubljana in promocija zdravja. V: Zbornik mednarodne znanstvene konference o razvoju organizacijskih ved. Management in razvoj organizacije, Portorož, 26.-28. marec 2003. Portorož:
Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, 2003: 929-35.
27. Šušteršič O, Rajkovič V, Kljajić M. Prispevek informacijske tehnologije k ocenjevanju temeljnih življenjskih aktivnosti varovanca v procesu zdravstvene nege. V: Informacijska družba 1998.
Ljubljana: DZS, 1998: 97-105.
28. Šušteršič O, Rajkovič V, Kljajić M. An Evaluation of Community Nursing Process in the Frame of the International Classification for Nursing Practice. V: Mortensen RA (ur.). ICNP and Telematic Applications for Nurses in Europe. The Telenurse Experience. Amsterdam: IOS Press OHM Ohmska, 1999: 243-9.
29. Šušteršič O, Rajkovič V, Kljajić M, Rajkovič U. Improving Nursing Care Documentation by Computerised Hierarchical Structures. Proceedings of the 8th International Congress in Nursing Informatics, Rio de Janeiro, 20.-25. junij 2003. Rio de Janeiro: International Council of Nurses, 2003: 212-6.
30. Šušteršič O, Rajkovič V, Leskovar R, Bitenc I, Bernik M, Rajkovič U. An Information system for Community Nursing. Public Health Nurs, 2002; 19: 184-90.
31. Taylor C, Lillis C, LeMone P. Fundamentals of Nursing, The Art and Science of Nursing Care (4th).
Philadelphia: Lippincott, 2001.
32. Van Bemmel JH, Musen MA (ur.). Handbook of Medical Informatics. Berlin: Springer-Verlag, 1997.