V Splošni bolnišnici Celje smo se odločili za sistematično beleženje nepravilnosti in zavrnitvenih vzorcev za vsak oddelek, ki se tedensko ali na štirinajst dni posredujejo glavnim medicinskim sestram oddelkov. Na oddelke smo posredovali vrsto navodil o pravilnem odvzemu bioloških vzorcev ter seznam preiskav, ki jih izvaja Oddelek za laboratorijsko medicino, vključno z navodili za elektronsko naročanje.
Organizirali smo dve izobraževanji z učnimi delavnicami na temo »Vpliv predanalitičnih dejavnikov na kakovost laboratorijskih rezultatov«, kjer so bile podrobno predstavljene naslednje vsebine:
• vakutainerski sistem odvzema krvi,
• protokol o pravilnem vrstnem redu polnjenja epruvet in pravilnem mešanju epruvet,
• vpliv dodatkov v epruvetah,
• vzroki za nastanek napak/nepravilnosti pri odvzemu krvi (prevelik ali premajhen volumen krvi, hemolize in strdkov) in
• ravnanje z vzorci po odvzemu (lega, temperatura, transport).
Temu izobraževanju je sledilo 2-urno usposabljanje medicinskih sester v Enoti za odvzem krvi. Vodijo ga glavna inženirka Oddelka za laboratorijsko medicino, ki vsaki medicinski sestri
posreduje teoretične vsebine, in dve diplomirani medicinski sestri, ki pokažeta pravilen odvzem bioloških vzorcev. Potem medicinske sestre same nekajkrat odvzamejo biološke materiale. Usposabljanja se je doslej udeležilo več kot 400 medicinskih sester.
RAZPRAVA
Pristop je pokazal trend padanja evidentiranih napak in nepravilnosti po oddelkih. To pomeni manjšanje števila ponovnih odvzemov bioloških materialov, kar ima za posledico manjšo porabo materiala in obremenitev kadra. Najpomembnejši pri vsem tem pa je pacient, saj mu ni potrebno ponavljati preiskav, ki niso vedno prijetne. Medicinske sestre so bile zelo zadovoljne z usposabljanjem. Velikokrat se je zgodilo, da so povedale, da pravzaprav niso vedele nekaterih stvari in so sedaj zelo vesele, ker imajo potrebno znanje. V času, ko smo sistematično odpravljali napake v predanalitičnem delu laboratorijskih preiskav, smo našli skoraj vse odgovore na vprašanja, ki smo si jih zastavili na začetku:
1. Na vprašanje »Zakaj prihaja do napak?« si lahko odgovorimo, da v večji meri zaradi pomanjkanja znanja.
2. Na vprašanje »Ali smo poskrbeli za kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov?« si lahko sedaj odgovorimo pritrdilno, saj število napak pada.
3. Našli smo odgovore na vprašanje »Kje so tista odstopanja v znanju medicinskih sester, ki vodijo do nepravilnosti pri odvzemu bioloških vzorcev?«. Dnevno jih sporočajo na usposabljanju, poleg tega so napake dobro opredeljene v izpisih za vsak oddelek (napaka pri odvzemu, elektronskem naročanju itd.).
4. Na vprašanje »Ali je management zdravstvene nege odgovoren za to, da medicinske sestre pridobijo zadostno stopnjo usposobljenosti?« smo dobili pozitiven odgovor.
Medicinske sestre se bodo ciljno izobraževale in usposabljale v primeru, da bodo te vsebine organizirane na področjih, kjer se čuti primanjkljaj. Le s sistematičnim spremljanjem dela v zdravstveni negi je mogoče odkriti odklone od želenega stanja in poskrbeti za njihovo odpravljanje.
5. Na vprašanje »Ali se medicinske sestre vprašajo, zakaj pride do napak pri njihovem delu in so pred etično-pravno dilemo o pravilnosti svojega ravnanja?« jasnega odgovora nismo dobili. Menim, da je odgovor odvisen od medicinske sestre, kako se opredeli do napak pri delu. Lahko jih vzame kot sestavni del samega dela ali se vpraša, kako etično je to do pacienta. Ponovni odvzemi bioloških materialov so nemalokrat vsaj neprijetni, če že ne boleči. Kaj pa bi se zgodilo, če bi zaradi napake oziroma nepravilnosti pri odvzemu prišlo do napačnega rezultata in bi to škodo nosil pacient? Takrat bi bila za to medicinska sestra pravno odgovorna. Cilj delovanja medicinskih sester je varno delo in poštena obravnava napak in nepravilnosti pri delu. Kopičenje drobnih odstopanj od standardiziranih postopkov lahko namreč sčasoma privede do zmanjševanja pričakovane kakovosti.
SKLEP
Opisani primer nam pokaže, v kako tesni povezavi so usposobljenost medicinskih sester, etična načela in kakovost pri premagovanju pravno-etičnih dilem. Znanje in veščine medicinskim sestram omogočajo delo brez napak. Ko delaš brez napak, pomeni, da pacientu zagotoviš kompetentno zdravstveno nego. Kakovost se kaže v uspešnosti in učinkovitosti
storitev. Če je odvzem biološkega materiala pravilen, pomeni, da smo dosegli predvideni cilj in ker ni bilo potrebnih ponovitev, smo do njega prišli z najmanjšimi možnimi stroški in z optimalnim časom za pacienta. S takim pristopom medicinske sestre delujejo odgovorno in v skladu z etičnimi načeli.
LITERATURA
1. Bohinc M. Etična načela – vpliv na kakovost v zdravstvu. In: Rozman R, Kovač J, eds. Zbornik referatov 7. posvetovanja o organizaciji, Brdo pri Kranju, 9. junij 2006 Kranj: Fakulteta za organizacijske vede, Zveza organizatorjev Slovenije; 2006:3.
2. Kadivec S. Kako zagotoviti etični načeli dobronamernosti in neškodljivosti v zdravstvenih ustanovah. In: Klemenc D, Kvas A, Pahor M, Šmitek J, eds. Zdravstvena nega v luči etike.
Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov; 2003:213-21.
3. Kamenšek P, Pirš K. Evalvacija strokovnih srečanj »modri torek« za zaposlene v zdravstveni in babiški negi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. In: Majcen Dvoršak S, Kvas A, Kaučič BM, Železnik D, Klemenc D, eds. Zbornik predavanj in posterjev 7. Kongresa zdravstvene in babiške nege Slovenije, Ljubljana, 11. – 13. maj 2009 [CD-ROM]. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2009.
4. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006.
5. Miklavčič B. Spoštovane medicinske sestre in babice! In: Majcen Dvoršak S, Kvas A, Kaučič BM, Železnik D, Klemenc D, eds. Zbornik predavanj in posterjev 7. Kongresa zdravstvene in babiške nege Slovenije, Ljubljana, 11. – 13. maj 2009. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2009:5.
6. Može M. Pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij na področju zdravstvene nege. Obzor Zdr N. 2005; 39:39-46.
7. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine. Uradni list Republike Slovenije št.64/2004.
8. Ramovš J. Etika in profesionalnost. In: Toplak L, eds. Profesionalna etika pri delu z ljudmi.
Maribor: Univerza v Mariboru, Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno v Ljubljani; 1996:75.
9. Robida A, Yazbeck AM, et al. Nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti v zdravstvu. Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje; 2006.
10. Stjepanovič Vračar A. Permanentno strokovno izobraževanje – imperativ sodobne zdravstvene nege.
In: Majcen Dvoršak S, Kvas A, Kaučič BM, Železnik D, Klemenc D, eds. Zbornik predavanj in posterjev 7. Kongresa zdravstvene in babiške nege Slovenije, Ljubljana, 11. – 13. maj 2009 [CD-ROM]. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2009. Vrbovšek S. Kompetentnost kot element etike skrbi v diskurzu zdravstvene nege. In: Klemenc D, Kvas A, Pahor M, Šmitek J, eds.
Zdravstvena nega v luči etike. Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov;
2003: 274 - 6.
11. Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije št. 23/2005.