NA NIZOZEMSKEM
pred. mag. Brigita Putar, viš. med. ses., univ. dipl. org.
Bolnišnica Topolšica
IZVLEČEK
Osnovni cilj rehabilitacije je povrniti bolniku največjo možno mero samostojnosti.
To dosegamo s pomočjo izboljšanja telesne zmogljivosti z različnimi oblikami treninga.
Bolnik se seznani s svojo boleznijo, možnostmi in oblikami zdravljenja, načinom prejemanja inhalacijske terapije. Glede na potrebe posameznika se v obravnavo vključuje tudi specialiste drugih področij, kot so: dietetik, delovni terapevt, socialna delavka, psiholog, psihiater, kirurg in drugi. Odločitev o vključitvi v program rehabilitacije je odvisna od zmanjšanja kakovosti življenja, zmanjšanja telesne zmogljivosti, zmanjšanja delovne zmogljivosti, odvisnosti od pomoči pri dnevnih aktivnostih, nekompliance pri zdravljenju, psihičnih težav, pogostih obiskov pri zdravniku/hospitalizacij, komorbidnosti, motivacije itd.
KLJUČNE BESEDE:rehabilitacija, večdisciplinaren tim, kakovost življenja.
Rehabilitacijski center Breda
Rehabilitacijsko zdravljenje na Nizozemskem poteka v petih rehabilitacijskih centrih, Breda je tretji največji, vendar vedno v okviru celostnega varstva, v sodelovanju z bolnišnicami ali domovi in njihovimi strokovnjaki, v osnovni zdravstveni negi in oskrbi na domu. Rehabilitacijski center Breda za bolnike pokriva JZ del Nizozemske.
Rehabilitacija vključuje:preprosto rehabilitacijo, splošno multidisciplinarno rehabilitacijo, specializirane ciljne skupine – usmerjene v multidisciplinarno rehabilitacijo, top specialist rehabilitacijo. Na Nizozemskem je pravica do rehabilitacije skrb za javno zavarovane bolnike in je določena v Cure Insurance Act.
• Rehabilitacija na primarni ravni: fizioterapija 2- do 3-krat na teden, po 1 do 1,5 ure, traja 8-12 tednov
• Rehabilitacija na sekundarni ravni – v bolnišnici: trikrat na teden, 3-4 ure, traja 8-12 tednov.
• Terciarna raven – rehabilitacijski center Breda: v centru 12 tednov vsak dan in ambulantno – 3-krat tedensko.
Kaj pomeni rehabilitacija za bolnika?
Rehabilitacija stremi k doseganju največje neodvisnosti za bolnika, kar zmanjšuje njegovo ali njeno odvisnost od oskrbe (neformalna oskrba, nega na domu in zdravstvena nega). Največja neodvisnost je dosežena takrat, če je možna ponovna vključitev bolnika v delo, izobraževanje, športne, rekreativne in druge odnose. Za bolnika rehabilitacija pomeni, da lahko deluje čim bolj neodvisno v svojih življenjskih okoliščinah, športnih, rekreativnih in delovnih.
Glavni vzroki za zdravljenje v centru Breda so: (prirojene in pridobljene) možganske poškodbe, poškodba hrbtenjače, drugi nevrološki izpadi, amputacije, kronične bolečine, ortopedske težave in poškodbe, revmatizem, bolezni srca in pljuč, kožne poškodbe (opekline) in onkološke bolezni.
Kaj je Revalidatie Nederland?
Revalidatie Nederland je nizozemsko Društvo za medicinsko rehabilitacijo. Predstavlja sanacijo institucij (centri za rehabilitacijo in rehabilitacijski oddelki v bolnišnicah) in deluje v tesnem sodelovanju z drugimi organizacijami na področju rehabilitacije.
Slika 1 : Logotip Rehabilitacijskega centra Breda (Rehabilitation Centre Breda, 2009).
Fundacija Rehabilitation Center se oblikuje z rehabilitacijskim centrom Breda in Schoondonck – Center pljučne rehabilitacije. SRCB nudi specializirane rehabilitacije, kardiovaskularno rehabilitacijo in pljučno rehabilitacijo za osebe s telesno omejitvijo, za bolezni srca ali kronične pljučne bolezni. Poleg obsežne možnosti za klinično in ambulantno zdravljenje v centru sodelujejo z ustanovami v regiji, pa tudi s šolami za posebno izobraževanje. Moč zdravljenja se nahaja v večdisciplinarnem timu. Različni strokovnjaki obravnavajo rehabilitanta iz različnih zornih kotov. Sestava tima:
• fizioterapevti,
• delovni terapevti,
• logopedi – govor,
• socialni delavci,
• psihologi,
• vzgojitelji,
• medicinske sestre,
• rehabilitacijski tehnični svetovalci in
• spremljevalci.
Program je sestavljen iz: ocene bolnikovega stanja, različnih aktivnosti – rehabilitacija v ožjem pomenu in spremljanja. Poleg zdravnikov, ki delajo v fundaciji, sodelujejo še planski delavci, poslovni sekretarji, strežno osebje, tehnični delavci, uradniki itd. V okviru fundacije Breda je zaposlenih 310 delavcev.
Pogoj za rehabilitacijo je prenehanje kajenja bolnika!
Pljučna rehabilitacija je posebej zasnovana za bolnike s kronično pljučno boleznijo.
Izhodišče je individualno prilagojen program, s katerim vodijo skupine bolnikov, ki proizvajajo merljive in trajne rezultate na sprejemljivi ceni za podjetja za zdravstveno zavarovanja. Program ima močan interdisciplinarni značaj. To se pravi, da vsi zdravstveni delavci, ki s svojim prispevkom sodelujejo v programu, uresničujejo posamezne cilje določenega pacienta. Poleg fizične optimizacije so prizadevanja izrecno usmerjena k izboljšanju samoobvladanja. Učenje, kakšno je ustrezno spopadanje s prizadetostjo in invalidnostjo, je ključni vidik programa. To je pogosto ključnega pomena za zmanjšanje vpliva kronične pljučne bolezni na sodelovanje v družbi, pa tudi ključ za pridobitev trajne ozdravitve oziroma izboljšanja stanja. V obdobju ocenjevanja opredelijo bolnikovo telesno zmogljivost, stanje prehranjenosti, pljučno funkcijo, psihično stanje, druge spremljajoče težave. Na osnovi tega se izdela načrt aktivnosti, ki jih bolnik glede na svoje stanje izvaja bolnišnično oziroma ambulantno (Pulmonary rehabilitation programme of Rehabilitation Centre Breda. RCB; 2006).
Obstajata dve vrsti programa – COMPACT in EXTENSIVE:
• COMPACT – trikrat tedensko po 4 ure (ponedeljek, sreda, petek od 13. do 17. ure) – SCGQ nad 35;
• EXTENSIVE - 5 dni po 12 ur (SCGQ nad 50).
Povprečna starost bolnikov je med 60 in 70 let, 63 % je mlajših od 65 let, zelo malo je starejših nad 80 let. Rehabilitirali so 307 bolnikov v 37 skupinah, uspešno jih je zaključilo 267 – 87 %. Vsak tretji teden povabijo skupino 10 kandidatov – 6 notranjih, ki bivajo v centru, in 4 zunanje kandidate, prihajajo vsak dan, urniki so razdelani, po odpustu rehabilitante spremljajo oziroma kontaktirajo po 3, 6, 12 in 18 mesecih.
Med in po rehabilitaciji spremljajo ključne kazalce, s pomočjo katerih ocenjujejo uspeh in načrtujejo nadaljnje aktivnosti.
Rehabilitacija bolnikov s kroničnim pljučnim obolenjem se je v zadnjih letih močno razvila, saj je teh bolnikov vedno več. Strategije in tehnike, ki se uporabljajo, so vse bolj definirane in njihova učinkovitost potrjena s številnimi kliničnimi raziskavami. Ugotavljajo se znatni pozitivni učinki, ki obsegajo zmanjšanje simptomov, izboljšanje kakovosti življenja, izboljšanje telesne zmogljivosti, neodvisnost od pomoči pri dnevnih aktivnostih in zmanjšanje stroškov zdravljenja.
Zdravstvene koristi rehabilitacije so:
• skrajševanje zdravljenja (manj obiskov pri izbranem osebnem zdravniku, nepotrebna ali redkejša napotitev k specialistom ali v bolnišnico, krajše povprečno trajanje bolnišničnega zdravljenja);
• boljše obvladovanje kronične bolezni;
• hitrejša ali uspešnejša obnovitev telesne in duševne sposobnosti;
• preprečitev ali zmanjšanje invalidnosti ali prezgodnje upokojitve;
• upočasnitev poteka neozdravljive bolezni in preprečitev prezgodnje smrti (podaljšanje dobe preživetja);
• povečanje zmožnosti osnovne samooskrbe, gibanja, običajnih delovnih in družinskih dejavnosti ter uživanja prostega časa;
• odstranitev ali zmanjšanje strahu in duševne potrtosti.
Ekonomske koristi:neposredne (manj javnih izdatkov za zdravstveno dejavnost).
• Kanada: rehabilitacija zmanjša stroške za $ 344 na osebo letno (Golmohammadi in sod., 2004);
• Nizozemska: zdravljenje bolnika znaša 10.000 EUR, povprečno so 2-3 poslabšanja bolezni – 30.000 EUR za zdravstveno blagajno, rehabilitacija znaša 15.000 EUR, skoraj brez poslabšanj, velik prihranek v zdravstveni blagajni.
SKLEP
Rehabilitacija bolnikov s kroničnim pljučnim obolenjem se postopoma uveljavlja v številnih evropskih državah kot eden temeljev obravnave bolnika s kroničnim pljučnim obolenjem. V različnem obsegu in obliki se vanjo vključujejo bolniki na Nizozemskem, Danskem, v Angliji, Španiji in drugih državah. Številne študije so pokazale, da zelo raznoliki ukrepi lahko vodijo do izboljšanja kakovosti življenja teh bolnikov, njihove zmogljivosti, zmanjšanja porabe zdravil in časa, preživetega v bolnici. Rehabilitacija kroničnih pljučnih bolnikov na nekaterih mestih v Sloveniji že poteka, rehabilitacija mora imeti težnjo po doseganju fizioloških sprememb in ne le sprememb v subjektivnem počutju bolnika. Tak pristop zahteva dobro funkcionalno in večdisciplinarno oceno bolnikov ter individualen pristop na različnih področjih.
PRIPOROČENA LITERATURA IN VIRI
1. Golmohammadi K, Jacobs P, Sin DD. Economic evaluation of a community-based pulmonary rehabilitation program for chronic obstructive pulmonary disease. Lung. 2004;182(3):187-96.
2. Rehabilitation Centre Breda. Zloženka RCB; januar 2009.
3. Šuškovič S, Košnik M, Šifrer F in sod. Strokovna izhodišča za smernice za obravnavo bolnika s KOPB. Zdrav Vestn. 2002; 71 (11):697-702.
4. The pulmonary rehabilitation programme of Rehabilitation Centre Breda. RCB; 2006.
5. Rehabilitation Centre Breda. Dostopno na: www.rcbreda.nl (25.4.2009)