Irena Blažić, dipl. m. s.
Splošna bolnišnica Izola, Interni oddelek irena.blazic@sb-izola.si
IZVLEČEK
Srčna kateterizacija s koronarografijo je invaziven diagnostični postopek, pri katerem se s posebnimi žilnimi katetri, vstavljenimi preko femoralne ali radialne arterije, prikaže anatomijo in fiziologijo srca ter srčno-koronarnega žilja in se tako ugotavlja nepravilnosti ter spremembe. V primeru, da zdravnik – interventni kardiolog ugotovi pomembne zožitve ali celo zapore na koronarnem žilju, lahko nadaljuje s postopkom zdravljenja, t. i. perkutano koronarno intervencijo, pri kateri z balonskim katetrom mehansko razširi zožen del žile in po potrebi vstavi žilno opornico (stent). Bolnik mora biti s posegom seznanjen in se z njim strinjati, pred tem pa mora opraviti določene preiskave. Ves čas ga je potrebno opazovati, nadzirati vitalne funkcije, ugotavljati njegove potrebe in spremembe zdravstvenega stanja ter na osnovi tega načrtovati postopke dela ter jih sproti dokumentirati. Ob koncu mora biti seznanjen z rezultati posega, dobiti mora navodila za nadaljnje ravnanje in napotke za predlagano zdravljenje. Na internem oddelku Splošne bolnišnice Izola smo izdelali klinično pot s spremljajočo dokumentacijo za bolnike z načrtovanim invazivnim srčnim posegom, s čimer smo jim zagotovili standardizirani sistem obravnave in postopkov dela od sprejema do odpusta, obenem pa omogočili dodatno prilagajanje posamezniku in določenemu opravilu.
KLJUČNE BESEDE: koronarografija, klinična pot, spremljajoča dokumentacija.
UVOD
Z invazivnimi srčnimi posegi smo v Splošni bolnišnici Izola (SBI), v sodelovanju z MC Medicor in ekipo iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pričeli v začetku leta 2006.
Obravnavali smo predvsem bolnike z vnaprej dogovorjenim, predlaganim posegom, ki so imeli stabilno ali nestabilno angino pektoris ali akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice in le izjemoma bolnike z ogrožujočim akutnim koronarnim dogajanjem (le-te nemudoma odpeljemo v katetrski laboratorij Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer so izurjeni za tovrstne primere).
V treh letih, od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2008, smo opravili skupno 928 koronarografij (250, 329, 349) in od teh približno 43 % (397) perkutanih koronarnih intervencij (PCI); leta 2006
smo jih opravili 113, leta 2007 137 in leta 2008 147. Vstavljenih je bilo 582 stentov, kar je 1,5 na bolnika. Ko smo primerjali dobljene statistične podatke (starost in spol, indikacija, komplikacije, restenoze in dejavnike tveganja), ki jih redno spremljamo, z rezultati drugih evropskih centrov, smo ugotovili, da so posegi pri nas varni in kakovostni.
Izdelava dokumentacije
Za pričetek izvajanja koronarnih intervencij v SBI niso bile dovolj le potrebe bolnikov in želje zdravstvenega osebja, ampak je bilo potrebno pridobiti odobritev vodstva bolnišnice in zdravstvene zavarovalnice, se dogovoriti z MC Medicor za uporabo rentgenološkega aparata, pripomočkov in materialov, pripraviti celoten protokol od uvrstitve bolnika na čakalno listo, načina sprejema, obravnave na oddelku, izvedbe posega in spremljanja po odpustu. Potrebno se je bilo dogovoriti z ekipo izvajalcev (ki so zaenkrat še zunanji) in izobraziti zaposlene ter jih strokovno usposobiti za tovrstno obravnavo bolnikov.
V začetnem obdobju smo pripravili osnovne zahteve in preliminarno dokumentacijoza pripravo klinične poti in obravnavo bolnikov. Moramo se pohvaliti z visoko motivacijo in učinkovitim sodelovanjem med zdravniško in zdravstvenonegovalno ekipo ter interventnimi kardiologi ter z razumevanjem vodstva. Opirali smo se na praktične izkušnje, na dognanja drugih centrov in na domačo ter tujo strokovno in znanstveno literaturo.
Naše glavno vodilo je bil bolnik in njegove potrebe, tako da dokumentacije nismo razdelili na zdravstveni in negovalni del, ampak na kronološki potek obravnave in spremljanja bolnika. Tako imamo zapisane vse postopke dela in dobljene vrednosti meritev, obenem pa je to tudi neke vrste opomnik, kaj vse je potrebno narediti in na kaj moramo biti pozorni.
Ves potek dela smo po tem praktično uvajali v sprejemni ambulanti, na bolniškem oddelku, v katetrskem laboratoriju in intenzivni enoti ter sproti ugotavljali pomanjkljivosti oziroma kaj je potrebno izboljšati, dodati, odvzeti itd. Po enoletnem sodelovanju celotnega zdravstvenega tima smo spremljajočo dokumentacijo dopolnili in glede na potrebe in zahteve na novo oblikovali. Čakamo še na uradni prevod pisnih informacij in bolnikovega pristanka v italijanski jezik – glede na to, da živimo na mešano govorečem področju.
Protokol klinične potipa je bil nedavno sprejet tudi na strokovnem svetu SBI.
Spremljajočo dokumentacijo klinične poti sedaj sestavljajo naslednji elementi.
• Pisna navodila za bolnike
Poleg ustnih informacij so za dobro razumevanje vedno potrebna tudi pisna razlaga in navodila. Vsebujejo kratek opis bolezenskega dogajanja, pripravo in postopke dela pred in med posegom ter po njem, možne komplikacije in nadaljnja navodila ter slikovno podporo.
Informacije podajata tako zdravnik kot tudi medicinska sestra – vsak za svoje področje dela.
• Pisni pristanek na invazivni koronarni poseg
Bolnik mora biti s posegom seznanjen in se z njim strinjati ter to s podpisom potrditi.
Podpiše se tudi zdravnik, ki je bolnika seznanil s posegom in pridobil bolnikov pristanek.
• Dokumentiranje obravnave bolnika
Spremljajoča dokumentacija je sestavljena iz treh delov. Prvi jesprejemni listz vsemi standardnimi in dodatnimi preiskavami in izvidi ter anamnestičnimi podatki, ki ga izpolni
zdravnik, ter meritvami in pripravo bolnika, ki jih opravi in izpolni medicinska sestra. V drugem delu se beležijo postopki dela in rezultati ter navodila delovne ekipe v katetrskem laboratoriju. Tretji del pa je negovalna dokumentacija vodenja bolnika po posegu, ki je namenjena opazovanju in beleženju bolnikovega stanja in vitalnih funkcij, navaja potrebna opravila po posegu ter opisuje morebitne komplikacije.
In kakšni so naše nadaljnje delo in cilji– predvsem uvajanje novosti pri postopkih dela in obravnavi bolnikov, analitično spremljanje kakovosti dokumentacije in upoštevanje odzivov in predlogov tako delovne ekipe kot bolnikov. Tu si zelo želimo sodelovanja vseh diagnostičnih centrov v Sloveniji in poenotenje dela in dokumentiranja na ravni države.
V načrtu imamo prenos dokumentacije v elektronsko obliko, tako da bi bila del računalniškega zapisa. Tako bi bili vsi podatki lažje dostopni (izognili bi se iskanju starih popisov) in bi jih bilo možno statistično spremljati. Naša želja je tudi, da bi postopoma v celoti prevzeli delo v katetrskem laboratoriju, za kar se že izobražujemo.
SKLEP
Z izdelavo klinične poti in spremljajoče dokumentacije za bolnike s planiranim invazivnim srčnim posegom smo vsem bolnikom zagotovili standardizirani sistem obravnave in postopkov dela od sprejema do odpusta, obenem pa omogočili dodatno prilagajanje posamezniku in določenemu opravilu. Naše glavno vodilo je bil bolnik in njegove potrebe, tako da dokumentacije nismo razdelili na zdravstveni in negovalni del, ampak na kronološki potek obravnave in spremljanja bolnika. Zavedamo se, da je proces dela živo dogajanje, ki se ves čas spreminja, zato se nikakor ne smemo zadovoljiti z doseženim, ampak moramo glede na ugotovitve, predloge in napredek graditi naprej.
Za sodelovanje in pomoč se še enkrat zahvaljujem:
Nataši Černič Šuligoj, dr. med., Hrvoju Reschnerju, dr. med., Loredani Mejak, dipl. upr. org.
in medicinskim sestram kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Izola.
PRIPOROČENA LITERATURA
1. Canobbio MM. Cardiovascular disorders. Mosby: Sain Luis, 1990: 1-76.
2. Čančar K. Vloga medicinske sestre v kataterizacijskem laboratoriju. Diplomksa naloga. Ljubljana:
Visoka šola za zdravstvo, 1999.
3. Kocjančič A, Mrevlje F, eds. Interna medicina. Ljubljana: EWO in DZS, 1998: 81-100.
4. Medicinska sestra v invazivni srčni dejavnosti: zbornik povzetih predavanj. Brdo, 1998
5. Noč M, Mohor M, eds. Akutni koronarni sindrom: priporočila za obravnavo v Sloveniji. Bled, 2007;
2008; 2009.
6. Novosti pri zdravljenju pacientov z akutnim miokardnim infarktom: zbornik predavanj. Zbornica zdravstvene nege Slovenije; Radenci, 2004
7. Poklicna in osebna rast medicinske sestre ob kardiološkem bolniku: zbornik predavanj. Radenci, 2002.
8. Prvi slovenski internistični kongres medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov z mednarodno udeležbo: zbornik predavanj in posterjev. Terme Čatež, 2002, 17-51
9. Sodobni pristop k zdravstveni negi kardiološkega bolnika: zbornik predavanj. Dobrna, 2000.
10. Watson S. Invasive cardiology: A manual for Cath Lab Personnel. Birmingham, Michigan:
Physicians Press, 2000.