Potrebe po izobraževanju zaposlenih s področja zdravstvene nege bolnika

Slika 8 prikazuje potrebe po izobraževanju oz. znanju zaposlenih s področja zdravstvene nege. V 44,4 % bi bilo potrebno organizirati izobraževanja s področja ZN bolnika v času hospitalizacije, s 13,3 % sledi potreba po izobraževanju ZN bolnika ob sprejemu in nazadnje še ZN bolnika ob odpustu z 11,1 %. Znanja ni nikoli preveč, potrebno je znanje obnavljati, se kontinuirano izobraževati in izpopolnjevati. Dobrodošlo bi bilo poglobiti znanje zdravstvene nege bolnika ob sprejemu, v času hospitalizacije in ob odpustu bolnika - tako misli 15,6 % zaposlenih oz. anketirancev.

Razložite pomen supervizor.

(najpogostejši navedeni odgovori na odprto vprašanje):

• učitelj,

• nadzornik,

• predavatelj,

• idealist v smislu dela,

• povezovalec dela,

• strokovnjak, ki ni član tima, sodeluje pri reševanju specifičnih problemov,

• koordinator v skupini,

• oseba, ki išče rešitve za izboljšanje komunikacije in dela v timu,

• oseba, ki teži k izboljšavam,

• oseba iz istega področja nadzira, analizira delo in ugotavlja pomanjkljivosti.

Ena tretjina (oz. 16 anketirancev) na to vprašanje ni odgovorila, trije odgovori so se glasili NE VEM, zanimiv pa je bil tudi odgovor: supervizorjev nimamo v naši bolnišnici; bili pa bi dobrodošli.

Razložite pomen krožkov kakovosti.

• (najpogostejši navedeni odgovori na odprto vprašanje):

• učne delavnice za kvaliteto dela,

• dejavnost, ki pripomore, da delo opravljamo bolj kakovostno,

• izboljševanje kakovosti na posameznih strokovnih področjih in izmenjava mnenj,

• manjša skupina slušateljev, ki obvladuje konfliktne situacije,

• pogovori in izboljšave o varnosti za preprečevanje nezaželenih dogodkov (npr.

preprečevanje padcev);

• pogovori in reševanje problemov npr. o odnosih na delovnem mestu, izboljšavah dela, itd.

Na to vprašanje ni odgovorila polovica oz. 22 anketirancev, trije odgovori so se glasili NE VEM in dva odgovora: krožkov kakovosti nimamo v naši bolnišnici, bili pa bi koristni.

RAZPRAVA

Pri timskem delu je najpomembnejše medsebojno sodelovanje ljudi, kar je tesno povezano z uresničitvijo skupnega cilja, ki se ga doseže z usklajenim delovanjem ljudi; manj vpliva pa ima tim na izbiro pravih ljudi. Sodelavcev si zaenkrat ni mogoče izbirati, lahko pa vsak član tima ustvarjalno prispeva k izboljšanju medsebojnih odnosov. »Večjih delovnih nalog posameznik ne more opraviti sam, ampak se mora povezovati in sodelovati z drugimi ljudmi«(Pajnkihar, 1999). Med člani tima so tudi takšni posamezniki, ki bi bolje izkoristili svoje potenciale pri individualnem delu. Za timsko delo niso sposobni tisti člani tima, ki se težko soočajo s problemi in zapletenimi nalogami. Prav tako za timsko delo niso sposobni ljudje, ki niso delovni, s slabimi komunikacijskimi sposobnostmi in ljudje, s katerimi se težko

sodeluje. Timsko delo pomeni skupinsko delo samostojnih članov, kjer je odgovornost dodeljena vsakemu članu posebej in timu kot celoti.

Rezultat timskega dela je odvisen od vseh članov tima, ki so med seboj tesno povezani;

sodelujejo pri izvajanju postopkov in diagnostično-terapevtskih postopkov, s ciljem doseči kakovosten rezultat ter zadovoljstvo uporabnika zdravstvenih storitev oz. bolnika, predvsem pa zadovoljstvo vseh zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih je v rokah vodje tima, vodja tima pa mora biti tisti, ki zna ustvariti okolje, v katerem bodo ljudje motivirani za delo.

Vodja tima mora biti osebnost z visokim vrednostnim sistemom, osebnost, vzor drugim članom tima, le-ti pa mu naj bi sledili do zastavljenih ciljev.

Timski sestanki so temeljna sestavina timskega dela in pogoj za dobro delovanje tima.

Komunikacija med člani tima je tako učinkovitejša in kontinuirana, kar posredno vpliva na kakovost medosebnih odnosov, doživljanje osebne varnosti, spoštovanje drugih in samospoštovanje. Predlagamo, da se organizira več timskih sestankov, kajti zaposleni so navajali naslednje možnosti za izboljšave timskega dela: večje potrebe po komunikaciji, sprotnem reševanju konfliktov, hitrejšem in boljšem pretoku informacij, preprečevati mobbing na delovnem mestu, spodbujati zaposlene pri delu, kar bi posledično vplivalo na boljšo kakovost dela.

Za izboljševanje in vzdrževanje kakovosti procesov ima ključno vlogo usposabljanje zaposlenih oz. kakovostna delovna sila, ki zna in hoče reševati probleme, učinkovito mora znati komunicirati in delovati kot tim.« Med komuniciranjem morajo biti udeleženci med seboj uglašeni, saj lahko le tako dosežejo svoj namen« (Pajnkihar, 1999). Zaposleni se morajo zavedati, da so oni tisti, ki so odgovorni za izpeljavo sprememb oz. izboljšav, čeprav se teh sprememb zelo bojijo, jim sledijo počasi in zelo premišljeno.

Organizacija vsem zaposlenim daje možnosti za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje. Interna izobraževanja so vedno organizirana v različnih terminih, z namenom, da se jih lahko udeležijo vsi zaposleni. Prav tako se zaposleni redno udeležujejo izobraževanj izven bolnišnice. Raziskava je pokazala, da zaposleni želijo svoje znanje še izpopolniti na vseh področjih procesne obravnave bolnika. Zaposleni, ki navajajo, da nimajo dovolj možnosti za izobraževanje, izpostavljajo naslednje probleme: pomanjkanje časa, izmensko delo, ki jim onemogoča, da bi lahko vsi sodelovali na organiziranih izobraževanjih, veliko število zaposlenih, pri čemer vsi nimajo enakih možnosti za izobraževanje, pomanjkanje kadra, navajajo pa tudi pomanjkanje denarja v izobraževalne namene.

Raziskava je pokazala, da si zaposleni želijo še več izobraževanj, potrebno bo izboljšati medsebojne odnose zaposlenih, dvigniti motivacijo zaposlenih, dati večji poudarek na spoštovanju, strpnosti in skrbstvenem delu zdravstvenih delavcev. Izobraževanja naj bi potekala po naslednjem vrstnem redu: najprej izobraževati vodje timov, nato vse zaposlene v organizaciji. »Uvajanje, izvajanje in stalno izboljševanje izobraževanja za kakovost je pametno, smotrno, koristno« (Marolt, Gomišček, 2005).

Zaposleni ne poznajo vloge supervizorja in krožkov kakovosti, več kot polovica anketirancev ni odgovorila oz. razložila pomena teh dveh terminov. Zanimivo je, da povezujejo krožke kakovosti z nečim koristnim. Predlagamo vpeljavo krožkov kakovosti,

kjer se predstavijo problemi s področja ZN, poiščejo se najboljše možne rešitve, izpeljejo se potrebni ukrepi za izboljšave dela. «Uspešna organizacija je tista, ki neprestano išče in izrablja priložnosti za izboljšave na vseh ravneh. Vsak proces ali storitev sta lahko izpopolnjena; geslo je: Nadaljevati z izboljšavami!« (Marolt, Gomišček, 2005). Krožki kakovosti so se izkazali v organizacijah kot dober način sprotnega reševanja perečih problemov v negovalnem timu, zaposleni pa so navdušeni, ker lahko aktivno in prostovoljno sodelujejo na teh krožkih. Večjo kakovost dela in manj psihofizičnega izgorevanja na delovnem mestu pa bi dosegle medicinske sestre ob podporni vlogi supervizorja.

SKLEP

Temeljna naloga vsakega zdravstvenega delavca je kakovostno in vestno opravljanje svojega dela. Cilj je zagotoviti bolniku čim kakovostnejšo zdravstveno oskrbo. Vse to lahko dosežemo, če ima organizacija torej bolnišnica dobre pogoje dela, izobražen, sposoben in prilagodljiv kader. Kadri morajo biti za svoje delo odgovorni in hkrati čutiti pripadnost timu oz. delovni organizaciji.

Kadri so nosilci zdravstvene oskrbe bolnika in od njih so odvisni rezultati dela ter zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo bolnikov. Prav zaradi tega je potrebno ves kader vključiti v program zagotavljanja kakovosti.

Skrbstveno delo je za izvajalce zdravstvene nege ključnega pomena. Pri svojem delu potrebujemo potrpežljivost, od nas se pričakuje, da svoje delo opravljamo vestno, natančno, sočutno in v smislu preprečevanja možnih napak in zapletov.