3.1 Opredelitev problema
Na področju raziskovanja otrokovega poznavanja ekologije je bilo opravljenih relativno malo raziskav (Allen, 2015, 2017; Gelman idr., 1983; Repovž, 2018; Shepardson, 2012, Torkar, 2016). Zaradi zgodnjega spoznavanja z ekologijo lahko otroci izpodbijejo nepravilne predstave, ki si jih ustvarijo pred poučevanjem v šoli (Allen, 2015). Repovž (2018) ugotavlja, da imajo predšolski otroci že izoblikovane osnovne predstave o prehranjevalnih navadah gozdnih živali.
Pojavljajo pa se tudi nekatere napačne predstave. Odrasli lahko pomagamo otrokom na spoznavni poti, saj bi sicer brez pravočasne pomoči ostali pri lastnih intuitivnih in napačnih pojmih, ki se lahko obdržijo do odrasle dobe (Repovž in Torkar, 2020).
Zgodnje učenje naravoslovja v vrtcu postavi temelj kasnejšemu naravoslovju v šoli (Marjanovič Umek, 2008). V Kurikulumu za vrtce (1999), ki je temeljni dokument na področju dela v predšolskem obdobju, zasledimo nekaj glavnih poudarkov za poučevanje naravoslovnih vsebin, in sicer pomen učenja preko igre, pomen spoznavanja živih bitij z aktivnim vključevanjem v okolje (samostojno raziskovanje in odkrivanje), oblikovanje predstav o različnih naravoslovnih pojmih, reševanje konkretnih problemov in organizacijo prijetnega okolja za otroka (dovolj časa za pogovor, razlago, opisovanje …). Poznamo več načinov, preko katerih otroci pridobivajo informacije in znanje o okolici. Eden izmed teh je opazovanje, ki ga uvrščamo v naravoslovni postopek. S pomočjo tega se lahko otroci naučijo veliko o naravoslovju in postanejo bolj občutljivi za okolico, ki jih obdaja. Opazujejo lahko celoto in dele, razlike in podobnosti ter pojave (Marjanovič Umek, 2008).
3.2 Cilj raziskave
Z diplomsko nalogo želim podrobneje preveriti, kako predšolski otroci, stari 5 in 6 let, razumejo ekologijo travniškega sistema.
3.3 Raziskovalna vprašanja
RV1: Katere žive in nežive dejavnike v ekosistemu travnika prepoznajo otroci na fotografiji pred in po izvedeni igri?
RV2: Kako dobro otroci razumejo povezanost med živimi organizmi in abiotskimi dejavniki pred in po izvedeni igri?
RV3: Kako dobro otroci poznajo razvojni krog metulja pred in po izvedeni igri?
RV4: Kako dobro otroci poznajo prehranske in druge medvrstne odnose med travniškimi organizmi pred in po izvedeni igri?
RV5: Kako otroci razumejo pomen travnika za življenje človeka pred in po izvedeni igri?
RV6: Kako se razlikujejo predstave otrok o travniških ekosistemih glede na njihove izkušnje z gozdno pedagogiko?
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
14 3.4 Raziskovalna metoda
Uporabljen je bil pred-/poraziskovalni načrt. Izvedeni sta bili kvantitativna in kvalitativna analiza.
3.5 Vzorec
V raziskavo sem vključila 12 predšolskih otrok, starih med 5 in 6 let iz vrtca v osrednji Sloveniji. Šest otrok je bilo iz oddelka, kjer izvajajo tudi gozdno pedagogiko, šest pa iz klasičnega oddelka. Otroci klasičnega oddelka gozd obiščejo priložnostno in ne po vnaprej pripravljenem časovnem razporedu. Trudijo se, da veliko dejavnosti izvajajo zunaj na prostem, v okolici vrtca. Otroci iz oddelka, kjer izvajajo gozdno pedagogiko, pa obiskujejo gozd dvakrat na teden; tam so vse od zajtrka do kosila. V gozdu izvajajo vodene dejavnosti, veliko časa namenijo tudi prostemu raziskovanju okolice. Učilnico tako za dva dni v tednu zamenjajo z delom na prostem. Vzorec je zelo majhen zaradi izvedbe raziskave v času pandemije covid-19, ko veliko predšolskih otrok ni obiskovalo vrtca.
3.6 Instrument
Otroci so odgovarjali na vprašanja v polstrukturiranem intervjuju. Pri tem so si pomagali s plakatom (slika 5), ki prikazuje travniški ekosistem.
Slika 5: Slika travišča z živalmi, kot jo prikazuje plakat, ki so ga imeli otroci pred seboj med obema intervjujema.
Na plakatu (slika 5), ki so ga med intervjujem imeli otroci pred seboj, je upodobljen travnik z različnimi elementi ekosistema. Biotski elementi vključujejo metulja (v ospredju), ki sedi na cvetu rastline, pajka na svoji mreži ter jajčece, gosenico in bubo, ki so locirane na hranilni
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
15
rastlini metulja ‒ travi. V ozadju se nahajajo še srna in ptice. Abiotski dejavniki, ki jih je na plakatu mogoče opaziti, pa so modro nebo in oblak.
Zastavljena vprašanja so razdeljena v več sklopov in preverjajo otrokovo poznavanje živih in neživih dejavnikov v ekosistemu, razvojni krog metulja, povezav travnika in njive s človekom, ter nekaterih medvrstnih odnosov (npr. metulj in pajek, metulj in cvetovi). Na vprašanja so otroci odgovarjali pred in po igranju namizne igre.
Tabela 1: Sklopi vprašanj, vprašanja, pravilni odgovori ter vrednotenje.
Sklopi Vprašanja Pravilni odgovori Vrednotenje
Prvi predsklop
1. Katere živali opaziš na sliki? Ptice, srna, pajek, metulj, buba, gosenica, jajčece.
7-6(P), 5-3(D), 2-0(N)
Drugi predsklop
2. Kdaj je bila fotografija posneta? Podnevi, poleti. 1(P), 0(N) 1.
Razvojni krog metulja
1. Poimenuj, kaj je to. Jajčece, gosenica, buba, metulj.
4 (P), 3-2(D), 1-0(N)
2. Kaj se razvije iz jajčeca? Gosenica. 1(P), 0(N) 3. Iz česa se razvije metulj? Iz bube. 1(P), 0(N) 4. Zakaj je jajčece/buba na steblu
rastline? 7. S čim se začne življenjski krog
metulja?
Z jajčecem. 1(P), 0(N)
8. S čim se konča življenjski krog metulja?
1. Zakaj je metulj na cvetu? Metulj se na cvetu prehranjuje.
1(P), 0(N) 2. Zakaj je metulj pomemben za
rastlino?
Je opraševalec. 1(P), 0(N) 3.
Gosenica in rastlina
1. Zakaj je gosenica na rastlini? Z rastlino se prehranjuje. 1(P), 0(N) 2. Ali je rastlina vesela, da je na njej
gosenica? 2. S katero razvojno fazo metulja,
razen odraslim osebkom, se pajek še prehranjuje?
Gosenica. 1(P), 0(N)
5.
Rastlina in pajek
1. Zakaj je pajek na rastlini? Ker si je tam spletel pajkovo mrežo.
1(P), 0(N) 2. Zakaj pajek plete mrežo? Da se lahko prehranjuje. 1(P), 0(N) 6. Srna in
trava
1. S čim se prehranjuje srna? Z rastlinami. 1(P), 0(N) 2. Zakaj, poleg hrane, je travnik za
srno še pomemben?
Zavetje/skrivališče. 1(P), 0(N)
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
16 7. Oblak
in rastline
1. Kako oblak vpliva na živa bitja na sliki?
2. Zakaj je njiva pomembna za človeka?
Pomen pridelave hrane. 1(P), 0(N) 10.
Travnik in človek
1. Kdo je ustvaril travnik? Človek. 1(P), 0(N)
2. Zakaj je travnik pomemben za človeka?
Ker daje krmo za živali. 1(P), 0(N) (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor, (N) – napačen odgovor
3.7 Opis igre
Igra temelji na spoznavanju razvojnega kroga metulja od jajčeca do smrti. Otroci zbirajo posamezne sličice s fazami življenjskega kroga metulja (jajčece, gosenica, buba, odrasel metulj, prehranjevanje, parjenje, odlaganje jajčec, smrt) in jih poskušajo postaviti v pravilen vrstni red.
Vmes odgovarjajo na vprašanja, vezana na metulja (značilnosti metuljev, prehranjevanje, pomen v naravi …). Igra traja približno 25 minut. Igrali smo jo trikrat.
V diplomsko nalogo je bila vključena tudi razširitev igre, ki temelji na prehranjevalni verigi. In sicer je vsebovala štiri člene: rastlino, gosenico, metulja in pajka. Otroci pri tej razširitvi namesto življenjskega kroga metulja »sestavljajo« prehranjevalno verigo. Igrajo s pomočjo kocke, ki jim poda različne naloge/izzive (npr. narisan je znak za snežinko: mrzlo je, zato metulji ne letajo – enkrat ne mečeš …). Na trak pred seboj nizajo člene v zaporedju od zelene rastline do pajka. Igranje te razširitve traja približno 15 minut. Tudi to smo se igrali trikrat.
3.8 Postopek pridobivanja podatkov
Najprej sem se z ravnateljico vrtca dogovorila za izvajanje intervjujev in preizkušanje igre.
Nato sem stopila v stik z vzgojiteljem in vzgojiteljico dveh oddelkov, ter starše seznanila z izvajanjem in postopkom tega empiričnega dela. Po pridobitvi njihovih soglasij za uporabo podatkov njihovih otrok sem začela z izvajanjem raziskave.
Z vsakim otrokom sem izvedla individualen intervju. Pri izvedbi intervjujev mi je bil v pomoč plakat (slika 5). Po izvedenih intervjujih sem skupaj z otroki v manjših skupinah izvajala igro.
Po izvedbi igre sem ponovno izvedla individualne intervjuje z otroki in jim zastavila ista vprašanja kot na začetku.
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
17 3.9 Postopek obdelave podatkov
Pri obdelavi podatkov sem uporabila kvantitativni in kvalitativni pristop. RV sem preverila na podlagi odgovorov, pridobljenih iz vprašalnikov, ki sem jih obdelala na ravni deskriptivne statistike in prikazala v tabelah. Ob izvajanju dejavnosti sem si s pomočjo opazovanja, fotografiranja in zapisovanja beležila odzive otrok, ki so mi bili v pomoč pri analizi in interpretaciji rezultatov.
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
18