Prehranski in drugi medvrstni odnosi med travniškimi organizmi

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

4.4 Prehranski in drugi medvrstni odnosi med travniškimi organizmi

V RV4 (»Kako dobro otroci poznajo prehranske in druge medvrstne odnose med travniškimi organizmi pred in po izvedeni igri?«) so zajeti podatki iz tabele 1 v podsklopih »Metulj in cvetovi«, »Gosenica in rastlina«, »Metulj in pajek«, »Rastlina in pajek«, »Srna in trava«, »Ptica in travnik«.

Graf 4: Seštevek odgovorov pred igro in po njej za sklop »Prehranski in drugi medvrstni odnosi med travniškimi organizmi«: (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor,

(N) – napačen odgovor

Otroci zelo dobro poznajo odnos metulj–pajek. Vsi, razen enega so pred igro vedeli, da pajek lahko poje metulja, če ta prileti v pajkovo mrežo.

Predstavljam nekaj primerov odgovorov:

»Ja, ta pajek plete mrežo, zato da lahko ujame metulja, ker ta mreža je lepljiva, veš. Ko metulj pride gor, se prilepi in ne more dol, potem pa tam umre in ga pajek poje«.

(Deklica, 5 let)

»Ko smo bili enkrat v gozdu, sem jaz videl, da je pajek ujel v mrežo muho, saj to je podobno kot metulj. In potem, ko smo šli nazaj tam mimo, je ni bilo več, pa jo je verjetno pojedel. No, pa metulja bi tut lahko tko.« (Deček, 5 let)

»Pajk je na rastlini zato, da si naredi mrežo, ker je lahka. Ampak zelo je trdna, ampak ker je tanka, se lahko pretrga. Tako ujame žuželko in potem jo poje. No, razen eni pajki pa jedo druge pajke in se pretihotapijo v drugo mrežo, pa se delajo, da so oni druge

0 10 20 30 40 50 60

P D N P D N

Seštevek odgovorov pred igro Seštevek odgovorov po igri Gozdna pedagogika Klasični

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

žuželke in potem pride pajek do njega in ga »pohrusta«. Tak pajek ma štiri oči.« (Deček, 5 let)

»Če bi metulj priletel v mrežo od pajka, bi ga pojedel.« (Deklica, 5 let)

»Metulj se zatakne v mrežo, ko prileti gor, potem pa ga pajek poje.« (Deklica, 5 let)

»Pajek plete mrežo, da si lahko ujame večerjo. Lahko poje muhe, včasih čebele. Tudi metulj lahko prileti notri.« (Deček, 5 let)

Sklop vsebuje tudi vprašanja o povezavi metulj‒cvetovi. Zanimalo me je, ali otroci vedo, zakaj metulj sedi na cvetu in ali je metulj pomemben za rastlino. Pred igro so vsi otroci razen enega vedeli, da se ta na cvetu prehranjuje. Povedali so, da »on tam pije nektar«. Velika večina ni poznala pomembnosti metulja za cvet, kar se je po igri spremenilo. Veliko več otrok je vedelo, da je ta za cvet pomemben, saj je opraševalec. Otroke je to asociiralo na čebelo. Na primer:

»Metulj je podoben čebeli, zato ker on opraši rastlino.« (Deček, 5 let)

Večina otrok je že pred igro vedelo, da je gosenica na rastlini zato, ker se z njo prehranjuje.

Štirje otroci so odgovorili drugače:

»Gosenica je tam zato, ker se bo potem zabubila.« (Deček, 5 let)

»Zato, da lahko leze po rastlini in potem se razgleda po travniku.« (Deklica, 5 let)

»Ne vem, zakaj je tam. Mogoče zato, ker je želela biti malo višje od ostalih.« (Deklica, 5 let)

»Ne vem, gosenica dela družbo tej travi.« (Deklica, 5 let)

Vsi otroci razen ene deklice so po igri pravilno odgovorili na vprašanje. Deklica (5 let) je povedala, da je »gosenica na rastlini, ker nabira cvetni prah in to rastline nič ne moti«.

Na vprašanje, zakaj pajek plete mrežo na rastlini, sta dva otroka odgovorila takole:

»Pajek tukaj spi, plete tudi zato, da se lahko tukaj igra.« (Deklica, 5 let)

»V mreži pajek spi, ker je to njegov dom.« (Deček, 5 let)

Ostali otroci so že pred igro pravilno odgovorili na vprašanje, zato lahko rečemo, da skoraj vsi razumejo povezavo pajek‒rastlina.

V tem sklopu so bila otrokom postavljena tudi vprašanja o povezavi srna–trava in ptica–travnik.

Otroci so tako pred igro kot tudi po njej vedeli, da se srna prehranjuje z rastlinami, kar lahko opazimo v naslednjih odgovorih:

»Srna stoji tukaj na travi, ker se z njo prehranjuje.« (Deček, 5 let)

»Srna mislim da jé deteljice, rožice, travo, no lahko bi rekli, da so to vse skupaj rastline.«

(Deklica, 5 let)

»Ona jé rastline. Mislim, da je to vse.« (Deček, 5 let)

Otroci so prepoznali travo kot del srnine prehrane, niso pa trave označili kot njenega življenjskega prostora. Odgovori o tem, ali trava poleg hrane srni nudi še kaj drugega, so bili pred igrano igro in po njej zelo podobni:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

»Mislim, da trava ni za nič drugega pomembna.« (Deklica, 5 let)

»Lahko na travi pije tudi vodo, verjetno tudi to. Ne samo, da jo jé.« (Deklica, 5 let)

»Ne vem, nič drugega bi rekel.« (Deček, 5 let)

»Verjetno nič drugega. Tega ne bi vedela, ker je zelo težko vprašanje.« (Deklica, 5 let) Pri povezavi ptica–travnik imajo otroci že oblikovane predstave, kar je razvidno iz njihovih odgovorov. Vedo, zakaj ptice letajo nad travnikom in znajo to tudi razložiti:

»Letajo nad travo in gledajo dol, če bi opazili kakšno miško.« (Deček, 5 let)

»Enkrat sem videl, da je ena ptica tako iskala hrano. Verjetno te na sliki tukaj počnejo isto.

Gledajo, če bojo lahko kaj pojedle.« (Deček, 5 let)

»Letajo nad travo, da si lahko poiščejo kaj za jest. Ptiček pohrusta črva, veš.« (Deklica, 5 let)

Samo dve deklici sta podali drugačen odgovor, ki se pri drugem intervjuju ni spremenil:

»Iz vrha opazujejo svoje male ptičke, če so mogoče v nevarnosti.« (Deklica, 5 let)

»Ptice letijo, ker si rade ogledajo svet tudi od zgoraj. Verjetno je tam zelo lepo.« (Deklica, 5 let)

V igro sem vključila preprosto prehranjevalno verigo na travniku. Vsebovala je štiri člene:

rastlino, gosenico, metulja in pajka. Cilj igre je bil, da otroci pravilno sestavijo zaporedje od zelene rastline do pajka. Vsem otrokom je to uspelo že prvič in s tem niso imeli nobenih težav.

Iz tega je razvidno, da razumejo prehranske odnose v preprosti prehranjevalni verigi. Kot je ugotovil že Allen (2017), skoraj vsi petletniki razumejo ključne koncepte v povezavi s prehranjevalno verigo. Tudi sama lahko potrdim, da sem dobila podobne rezultate. Veriga je bila preprosta, zato otroci z njo niso imeli težav. Allen (2017) pravi, da težave z razumevanjem odnosov nastanejo, ko verige vsebujejo več členov.

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

26 4.5 Razumevanje pomena travnika za človeka

V RV5 (»Kako otroci razumejo pomen travnika za življenje človeka pred in po izvedeni igri?«) so zajeti podatki iz tabele 1 iz podsklopa »Travnik in človek«.

Graf 5: Seštevek odgovorov pred igro in po njej za sklop »Razumevanje pomena travnika za človeka«: (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor, (N) – napačen odgovor

Otroci obeh skupin nimajo dobre predstave o pomenu travnika za človeka. Dva otroka sta povedala, da gojeni travnik soustvari človek, ostali pa so povedali, da »mati narava«, »zemlja«

oz. da »se travnik ustvari sam«. Nihče ni vedel, zakaj bi bil lahko travnik dober oziroma uporaben za človeka. Dva sta povedala, da je pomemben za živali, »saj tako dobijo za jest«.

Večina otrok se ne zaveda, da je večji del travnikov v srednji Evropi ustvaril človek in so kot taki zanj velikega pomena. Večina le-teh bi se namreč zarastla brez nenehne človeške aktivnosti, saj je v srednji Evropi v nižinah domoroden gozd. Nekošeni travniki se zato v nekaj desetletjih zarastejo (Hejcman idr., 2013), kar je tudi trenutni problem določenih ekstenzivnih travnikov (Verovnik idr., 2012).

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

P D N P D N

Seštevek odgovorov pred igro Seštevek odgovorov po igri Gozdna pedagogika Klasični

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

4.6 Razlike v predstavah otrok glede na izkušnje z gozdno pedagogiko

Tabela 2: Število pravilnih, delno pravilnih in napačnih odgovorov otrok pred in po igranju igre glede na posameznega otroka in oddelek

Oddelek Otrok Seštevek odgovorov pred igro Seštevek odgovorov po igri Oddelek z gozdno

(P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor, (N) – napačen odgovor

Tabela 3: Statistika odgovorov otrok pred in po igranju igre glede na oddelek in skupaj

Oddelek Seštevek (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor, (N) – napačen odgovor

Iz statističnega prikaza v tabeli 3 je razvidno, da je imel oddelek, kjer izvajajo gozdno pedagogiko, boljše rezultate. Rezultati so bili boljši pred in po igranju igre. Predpostavljali smo, da imajo otroci iz oddelka z gozdno pedagogiko o travniškem ekosistemu boljše predstave kot otroci klasičnega oddelka. To so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Veliko stvari so se otroci naučili neposredno v gozdu in jih prenesli v odgovore o travniškem ekosistemu. Veliko odgovorov otrok to tudi potrjuje: »… ko smo bili v gozdu …«, » … ker jaz sem to že videl, ko smo bili zadnjič v gozdu …«. Veliko pojmov in povezav si ti lažje predstavljajo, saj so jih velikokrat že videli in večkrat podoživeli. Ti otroci so bolj dovzetni za sproščeno raziskovanje narave in sklepam, da opazijo več podrobnosti, saj gozd doživijo večkrat kot otroci iz klasičnega oddelka. Predpostavljam, da k temu veliko pripomorejo tudi starši, ki zelo podpirajo program

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

gozdne pedagogike. Iz lastnih izkušenj pri delu v vrtcu lahko povem, da starši tudi sami spodbujajo otroke doma, naj veliko časa preživijo na prostem. Pravijo, da jim želijo ponuditi zdrave načine preživljanja prostega časa in se izogniti prekomernemu posedanju v zaprtih prostorih ter uporabi elektronskih naprav. Na tak način starši tudi s svojim zgledom spodbujajo otroke. Povratne informacije staršev o programu so zelo pozitivne, iz njih je razvidno, da otroci sami povedo, da v gozdu uživajo in se vanj radi vračajo. Otroci, ki gozda ne obiskujejo pogosto, so prikrajšani za določene vsebine. Neposredno v gozdu se lahko otrokom porajajo številna vprašanja, povezana s priložnostnim učenjem: »Zakaj je ta gosenica tako kosmata?«, »Plod, katerega drevesa je to?«, »Komu pripada ta stopinja?«, »Zakaj je tukaj še slana, tam pa ne?«

itd. Imajo priložnost spoznati več živali, rastlin, vidijo naravo v stanju spreminjanja. Iz lastnih opažanj lahko tudi povem, da je bila igra vsem otrokom všeč. Raje pa so se jo igrali otroci iz oddelka z gozdno pedagogiko. Pritegnila jih je, saj so veliko stvari že vedeli in so določene živali že znali poimenovati sami. Med igranjem so meni in svojim soigralcem postavljali veliko vprašanj in nanje skupinsko iskali odgovore. To lahko primerjam z otroki iz klasičnega oddelka, kjer so igro igrali, jo tudi pohvalili, a jih vprašanja in teme »izven« tega niso zanimale. Za trdnejše zaključke bi bilo treba izvesti obsežnejšo primerjavo programov klasičnega oddelka in oddelka z gozdno pedagogiko, v kateri bi sodelovalo več otrok.

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

5 ZAKLJUČEK

Z diplomsko nalogo sem želela bolj podrobno raziskati razumevanje ekologije travnika pri otrocih, starih 5–6 let. Ugotovila sem, da je pri otrocih pri določanju živega in neživega prisoten animizem. Vsi so se osredotočali na živali, nobeden pa pri vprašanju »Kaj na sliki je živo?« ni poimenoval rastlin. Samo en deček je pravilno poimenoval vse živali, ki jih je videl.

Pred igro se je pri povezovanju organizmov in abiotskih dejavnikov veliko otrok osredotočilo le na povezavo oblak‒rastlina, ki jo razumejo. Vse razlage so bile usmerjene v to, da rastline za rast potrebujejo vodo. Velika večina je pred igro pozabila omeniti povezavo oblak‒živali, ki pa so jo izpostavljali po odigrani igri.

Otroci pred igro niso imeli dobro izoblikovanih predstav o razvojnem krogu metulja. Zmedla jih je slika jajčeca, ki ga niso prepoznali, zato so jo težko uvrstili v življenjski krog metulja. Po igri so vsi otroci osvojili koncept jajčeca in pravilno opisali štiri faze v razvojnem krogu metulja.

Ugotovila sem, da otroci dobro poznajo odnos metulj‒pajek. Nimajo tudi težav pri sestavljanju preproste prehranjevalne verige in vsi vedo, da se ta začne z zeleno rastlino.

Otroci še nimajo dobro izoblikovane predstave o travniku in njegovem pomenu za človeka.

Samo trije otroci so vedeli, kako nastane in zakaj je pomemben za človeka. Velika večina otrok je pomembnost videla za živali, saj jim daje hrano.

Na podlagi intervjujev dveh skupin otrok (iz oddelka z gozdno pedagogiko in iz klasičnega oddelka) in lastnih opažanj sem ugotovila, da so se že na začetku pokazale razlike med skupinama. Otroci, ki so bili deležni gozdne pedagogike, so imeli pri prvem intervjuju boljše predznanje od otrok iz klasičnega oddelka. Po igranju igre je bilo razvidno, da so otroci obeh skupin znanje nadgradili, vendar je bil napredek pri otrocih iz oddelka z gozdno pedagogiko večji. Domnevam, da so otroci, deležni gozdne pedagogike, znanje bolj izpopolnili, ker imajo boljšo predstavo o tem, kako ekosistemi izgledajo in delujejo, saj preživijo več časa v naravi (v gozdu in na travnikih). Pri tem je pomembno tudi kakovostno znanje odraslih, še posebej vzgojiteljev, da otrokom podamo ustrezne informacije, saj na podlagi teh otroci zgradijo svoje znanje, ki ga dopolnjujejo z videnim iz medijev, risank in knjig.

Raziskav na tem področju (otroci in ekologija) je malo, zato diplomska naloga pomeni pomemben prispevek k razvoju zgodnjega poučevanja naravoslovja. Med izvajanjem naloge sem pridobila koristne informacije in izkušnje, ki mi bodo v pomoč pri pedagoškem delu tudi v prihodnje.

Kljub majhnemu vzorcu otrok (n = 12) zaradi omejitev covid-19 sem tudi le nakazala, da je gozdna pedagogika lahko učinkovit pedagoški program, v katerem bi moralo sodelovati čim več predšolskih skupin. Raziskava je tudi pokazala, da je uporabljena igra učinkovita za učenje o ekologiji, zato jo bom uporabljala tudi v prihodnjih letih dela v vrtcu.

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

6 VIRI IN LITERATURA

Allen, M. (2015). Preschool children's taxonomic knowledge of animal species. Journal of Research in Science Teaching, 52(1), 107‒134.

Allen, M. (2017). Early understandings of simple food chains: A learning progression fort he preschool years. International Journal of Science Education, 39(11), 1485–1510.

Bahovec, E. D., Bregar, K. G., Čas, M., Domicelj, M., Saje-Hribar, N., Japelj, B., Jontes, B., Kastelic, L., Kranjc, S., Marjanovič Umek, L., Požar Matjašič, N., Vonta, T. in Vrščaj, D. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Ducksters (2021). Science for kids: world biomes and ecosystems. Ducksters. Pridobljeno 22.

8. 2021 s https://www.ducksters.com/science/ecosystems/world_biomes.php Đurasovič, T. (2010). Delitev ekosistemov: učbenik za 1. in 2. letnik. Maribor: Biotehniška

šola.

Gelman, R., S. Spelke, E. in Meck, E. (1983). What preschoolers know about animate and inanimate objects. V Rogers, D. in Sloboda, J. A. (ur.). The acquisition of symbolic skills (str. 297—326). University of Pennsylvania, Unated States of America.

Generation Genius, Inc. (2021). Ecosystem for kids. Pridobljeno 24. 1. 2021 s https://www.generationgenius.com/ecosystems-for-kids/

Hejcman, M., Hejcmanova, P., Pavlu, V. in Beneš, J. (2013). Origin and history of grasslands in Central Europe – a review. Grass and forage science. Pridobljeno s

https://www.researchgate.net/publication/237047425_Origin_and_history_of_grasslan d_in_Central_Europe_-_a_review

Kolar, B. (1999). Ekologija živali in varstvo okolja divjadi. Ljubljana: Lovska zveza Slovenije.

Krnel, D. (2007). Drevo je bilo rastlina, ko je bilo majhno. Otroške predstave o rastlinah in kaj pomeni, da so rastline žive. Naravoslovna solnica – revija za učitelje, vzgojitelje in starše, 11(3), 18–19.

Lindgren, A. (2008). Erazem in potepuh. Ljubljana: Mladinska knjiga (Ljubljana: Euroadria).

Marjanovič Umek, L., Kroflič, R., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I., Denac, O., Zupančič, T., Krnel, D., Japelj Pavešić, B., Duh, M. in Štihec, J. (2008). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulumu za vrtce. Maribor: Obzorja.

Naude, F. (2017). Seeking ecological connections in the foundation phase: plants are things but animals are animals. UNISA/ISTE Conference on Mathematics, Science and Technology Education. Mopani Camp in Kruger National Park, Limpopo, South Africa.

Novak, T., Ambrožič Dolinšek, J., Bradač, Z., Cajnkar Kac, M., Majer, J., Mencinger Vračko, B., Petek, D., Pirš, P. (2003). Začetno naravoslovje z metodiko. Maribor: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

Piciga, D. (1995). Od razvojne psihologije k drugačnemu učenju in poučevanju. Nova Gorica:

Educa.

Podgorelec, M., Stermecki, L. in Zvonar, S. (2020). Ohranimo biotsko pestra travišča. Modra akademija. Pridobljeno 23. 9. 2021 s https://www.modra-akademija.si/ohranimo-biotsko-pestra-travisca/

Polak, S. (2009). Metulji Notranjske in Primorske: slikovni pripomoček za določanje dnevnih metuljev v naravi. Cerknica, Slovenija: Notranjski muzej Postojna, Notranjski regijski park.

Praprotnik, L. in Torkar, G. (2020). Razumevanje pojma prehranjevalna veriga med bodočimi učitelji. Pedagoška obzorja : časopis za didaktiko in metodiko, 35(2), 114–125.

Repovž, P. (2018). Znanje predšolskih otrok o ekologiji gozdnih živali. [Magistrsko delo].

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Repovž, P. in Torkar, G. (2020). Kaj vedo predšolski otroci o ekologiji gozdnih živali.

Naravoslovna solnica – revija za učitelje, vzgojitelje in starše, 24(2), 10‒12.

Seliškar, A. in Wraber, T. (1996). Travniške rastline na Slovenskem: sto pogostih vrst.

Ljubljana: Prešernova družba.

Shepardson, D. P. (2002). Bugs, butterflies, and spiders: Children's understandings about insects. International Journal of Science Education, 24(6), 627‒643.

Snaddon, J. L., in Turner, E. C. (2007). A child's eye view of the insect world: perceptions of insect diversity. Environmental Conservation, 34(1), 33–35.

Tarman, K. (1992). Osnove ekologije in ekologija živali. Ljubljana: DZS.

Tolman, T. in Lewington, R. (2008). Collins butterfly guide – The most complete guide to the butterflies of Britain and Europe. London, United Kingdom: HarperCollins Publishers.

Tome, D. (2006). Ekologija: organizmi v prostoru in času. Ljubljana: tehniška založba Slovenije.

Tome, D. in Vrezec, A. (2010). Ekologija. Ljubljana: DZS

Torkar, G. (2016a). Biotska pestrost v šoli: kje, kdaj in kako jo poučevati? Mednarodna konferenca EDUvision, Ljubljana, 126–134. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4347/

Torkar, G. (2016b). Kako otrokom demonstrirati odzivanje rastlin na dražljaje iz okolje?

Naravoslovna solnica – revija za učitelje, vzgojitelje in starše, 20(3), str. 27. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/3721/1/Torkar_Kako_otrokom_2016_3.pdf

Torkar, G. (2018). Rastline rastejo, živali živijo. Rokusova centrifuga. Pridobljeno 22. 9. 2021 s https://rokusova-centrifuga.si/2018/11/23/rastline-rastejo-zivali-zivijo/comment-page-1/

Torkar, G. in Mavrič, I. (2016). Young Slovenian learners' knowledge about animal diversity on different continents. International Journal of Biology Education, 5(1), 1‒11.

Tolstoj, A. N. (1999). Repa velikanka. Ljubljana: Mladinska knjiga

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

Van Swaay, C., Brereton, T., Kikland P. in Warren, M. (2012). Manual for Butterfly Monotoring. Dutch Butterly Conservation, Butterfly Conservation UK & Buttefly Conservation Europe, Wageningen. Pridobljeno 12. 1. 2021 s

https://butterfly-monitoring.net/sites/default/files/Publications/Manual_Butterfly_Monitoring%20(Engl ish).pdf

Verovnik, R., Rebeušek, F. in Jež, M. (2012). Atlas dnevnih metuljev (Lipidoptera:

Rhopalocera) Slovenije. Atlas of butterflies (Lipidoptera: Rhopalocera ) of Slovenia.

Miklavž na Dravskem polju, Slovenija: Center za kartografijo favne in flore.

Wandersee, J. H. in Schussler, E. E. (2001). Toward a theory of plant blindness. Plant Science Bulletin, 17(1), 2–9. Pridobljeno s https://www.botany.org/bsa/psb/2001/psb47-1.pdf Zakšek, B., Kogovšek, N., Rakar, B., Zeme, K., Daleč, M. in Zakšek, V. (2010). Metulji na našem vrtu. Ljubljana: Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.

Zakšek, V., Zakšek, B. in Verovnik, R. (2018). Metulji naših vrtov. Ljubljana: Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

7 VIRI SLIK

Slika 1: Jajčece malega okarčka. [Ogled strani: 20. 12. 2020]. Pridobljeno s spletne strani:

https://butterfly-conservation.org/butterflies/small-heath

Slika 2: Gosenica malega okarčka. [Ogled strani: 20. 12. 2020]. Pridobljeno s spletne strani:

http://www.pyrgus.de/Coenonympha_pamphilus_en.html

Slika 3: Buba malega okarčka. [Ogled strani: 20. 12. 2020]. Pridobljeno s spletne strani:

http://www.pyrgus.de/Coenonympha_pamphilus_en.html Slika 4: Metulj mali okarček. Foto: Luka Šturm

Slika 5: Travišče z živalmi, kot ga prikazuje plakat, ki so ga imeli otroci pred seboj med obema intervjujema in je sestavljen iz naslednjih delov:

Srna. [Ogled strani: 20. 12. 2020]. Pridobljeno s spletne strani: https://www.slo-foto.net/galerija_slika-140918.html

Pajek. [Ogled strani: 20. 12. 2020]. Pridobljeno s spletne strani:

https://www.dreamstime.com/stock-photo-spider-araneus-diadematus-white-background-image95081985

Pajkova mreža. [Ogled strani: 20. 12. 2020]. Pridobljeno s spletne strani:

https://www.loredohands.com/blog/post/bandages.html

Lastovice. [Ogled strani: 20. 12. 2020]. Pridobljeno s spletne strani:

https://www.tenstickers.si/nalepke/nalepka-stene-lastovke-13880 Oblak. [Ogled strani: 20. 12. 2020]. Pridobljeno s spletne strani:

https://www.treehugger.com/how-much-does-cloud-weigh-4855374 Slika ozadja. [Ogled strani: 20. 12. 2020]. Pridobljeno s spletne strani:

https://www.ky3.com/content/news/World-Record-Prairie-510110941.html Trava. [Ogled strani: 20. 12. 2020]. Pridobljeno s spletne strani:

https://www.istockphoto.com/photo/poa-pratensis-gm1083257756-290606756 Rman. [Ogled strani: 20. 12. 2020]. Pridobljeno s spletne strani:

https://www.123rf.com/photo_17687507_achillea-millefolium-isolated-on-white-background.html

In document OTROKOVO RAZUMEVANJE EKOLOGIJE NA PRIMERU FOTOGRAFIJE TRAVIŠČA (Strani 41-0)