Povezave med organizmi in abiotskimi dejavniki

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

4.2 Povezave med organizmi in abiotskimi dejavniki

V RV2 (»Kako dobro otroci razumejo povezanost med živimi organizmi in abiotskimi dejavniki pred in po izvedeni igri?«) so zajeti podatki iz tabele 1, označeni s sklopoma »Drugi predsklop«

in »Oblak in rastline«.

Graf 2: Seštevek odgovorov pred igro in po njej za sklop »Povezave med organizmi in abiotskimi dejavniki«: (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor, (N) – napačen

odgovor

Otroci so imeli pri prvem intervjuju (pred igro) s tem vprašanjem kar nekaj težav – osredotočali so se le na povezave med oblakom in rastlinami, ki so jih videli na plakatu. Vsi so vedeli, da je dež za rastline nujno potreben, saj drugače ne bodo rastle. To je razvidno tudi iz odgovorov otrok:

»Zdaj tukaj ne pada dež, ampak drugače oblaki, ki so tukaj na nebu, iz oblaka pade dež in potem zalije ta travnik. Dež pa nujno potrebujemo, da lahko ta roža raste, ker drugače bi umrla.« (Deček, 5 let)

»Dež daje vodo in tako zalije travo. Potem lahko zraste nova rastlina.« (Deklica, 5 let)

»V dežju je voda. Dež daje vodo rastlinam, ker te ne bi obstajale brez vode. Potem pa ne bi bilo travnikov za metulje.« (Deček, 5 let)

Otrokom sem pri tem sklopu postavila kar nekaj dodatnih podvprašanj. Nanašala so se predvsem na povezavo med oblakom in metuljem, z njimi pa sem preverila njihovo razumevanje povezav med organizmi in abiotskimi dejavniki. Skoraj vsi niso znali odgovoriti:

»ne vem, kaj se z njim (metuljem) zgodi«. Ena deklica je menila, da »metulj verjetno spremeni barvo, če pade dež«. Opazila sem, da otroci o tem še nimajo izoblikovanih predstav. Med igranjem igre so me velikokrat vprašali, kaj se zgodi z živalmi, ko dežuje. En deček je rekel, da na to sploh še nikoli ni pomislil.

Seštevek odgovorov pred igro Seštevek odgovorov po igri Gozdna pedagogika Klasični

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

Pri drugem intervjuju po igri so vsi otroci takoj povezali abiotski dejavnik (oblak) in organizme.

Najprej so se spet osredotočili na rastline, kasneje pa predstavili tudi povezavo med oblakom in metuljem. Le dva otroka sta v tej povezavi omenila tudi srno. Predstavljam nekaj odgovorov:

»Ja, če dežuje, tale metulj ne more biti tako na tej roži, se mora nekam skriti.« (Deklica, 5 let)

»Če bi zdaj tukaj dež padal, ta metuljček ne bi mogel leteti, ker oni ne morejo leteti, ko je dež, veš.« (Deklica, 5 let)

»Ko je dež, nisem videl še nikoli metulja zunaj, ko sem na primer skakal po lužah, zato ker takrat ne letijo. Verjetno je pa za srno dež dober, ker lahko pije, da ni žejna več.«

(Deček, 5 let)

»Oblak vpliva tako, da daje nam dež. To so kapljice, no oziroma voda. Dobra je za rastline, da ne umrejo. Pa tudi za živali, da lahko pijejo vodo. Recimo za metulja, gosenico in srno.« (Deček, 5 let)

Med abiotske dejavnike, ki jih lahko opazimo na sliki, sodi tudi svetloba. Za delovanje življenjske združbe je pomembna množica povezav, ki potekajo med vrstami oz. med živimi in neživimi dejavniki. Imenujemo jih (medvrstni) odnosi oz. razmerja (Kolar, 1999). Vsi organizmi dobijo v osnovi energijo za življenje neposredno iz svetlobe ali z razgradnjo anorganske ali organske snovi. Organizmi so postavljeni v okolje, ki ga oblikuje neživi del narave (biotop), organizem pa je razpet med biocenozo in biotopom (Tome in Vrezec, 2010).

O tem sem otroke spraševala v »Drugem predsklopu«. Želela sem preveriti, kako si razlagajo svetlobo v povezavi z drugimi dejavniki. Pred igro je bilo osem pravilnih odgovorov, da je bila fotografija posneta podnevi. Ostali so povedali, da ne vedo, kdaj je bila fotografija posneta, in tudi ne vedo, kako bi to lahko izvedeli. Med igro smo se veliko pogovarjali o tem, kdaj metulj lahko leta, tudi vprašanja na karticah se nanašajo na življenjske pogoje živali (bolj konkretno metulja). Otroci so tako izvedeli veliko novega, zato so bili vsi odgovori po igri pravilni, kar pomeni, da so otroci razumeli, da metulj leta podnevi, ko je dovolj toplo. Po igri so otroci sami izpostavljali, da je na plakatu dan in da je verjetno toplo, saj metulj sedi na roži. Deklica (5 let) je izpostavila, da bi, »če bi bila noč, živali verjetno nekje spale in jih ne bi mogli videti takole na travniku.« Iz zapisov otrok lahko sklepam, da je igra pripomogla k njihovemu razumevanju povezav med abiotskimi in biotskimi dejavniki.

Naude (2017) v svojem članku predstavi raziskavo, ki jo je izvedel z otroki, ki obiskujejo nižje razrede osnovne šole. Ugotovil je, da otroci rastline razvrščajo skupaj z abiotskimi dejavniki in ne z živalmi (biotski dejavniki). Rastlinam niso dajali posebne pozornosti, vseeno pa so vedeli, da potrebuje zemljo za rast. Otroci niso razvrščali na biotske in abiotske dejavnike, ampak so naredili svoji dve skupini. Razvrščali so glede na to, ali imajo pred seboj sliko živali (razvrstili so jo v eno skupino) in kaj ta žival potrebuje za življenje oz. kje živi (druga skupina). Podobno sem opazila v svoji raziskavi, saj so otroci rastline razvrstili med abiotske dejavnike in jih niso uvrstili v enako skupino kot živali. Otroci so v raziskavi te diplomske naloge enako kot v raziskavi, ki jo je izvedel Naude (2017), vseeno povezovali rastline z abiotskimi dejavniki (npr.

roža in svetloba), a kljub temu rastlin niso uvrstili med biotske dejavnike. Otrokom povezave niso tako tuje, tuj jim je koncept biotskih in abiotskih dejavnikov.

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

22 4.3 Poznavanje življenjskega kroga metulja

V RV 3 (»Kako dobro otroci poznajo razvojni krog metulja pred in po izvedeni igri?«) so zajeti podatki iz tabele 1 v sklopu »Razvojni krog metulja«.

Graf 3: Seštevek odgovorov pred igro in po njej za sklop »Poznavanje življenjskega kroga metulja«: (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor, (N) – napačen odgovor

Pred igro kar nekaj otrok ni poznalo pravilnega zaporedja stopenj v razvoju metulja. Menim, da je k temu pripomogla tudi slika jajčeca, ki je bila večini otrok neznana. Večina otrok se je z njo srečala prvič in ni vedela, kaj to sploh je. Ko sem jih vprašala, kaj je to, in pokazala na jajčece, so skoraj vsi (razen treh) odgovorili, da je to polžek. Kasneje, pri sestavljanju pravilnega zaporedja, so imeli zato težave, saj niso vedeli, kam v življenjski krog metulja naj to uvrstijo. Že Shepardson (1996) je ugotovil, da je otrokovo razumevanje življenjskih ciklov žuželk omejeno zaradi pomanjkanja neposrednih izkušenj z metulji. Zaradi tega življenjskemu krogu metulja priredijo tri faze (gosenice, bube in odraslega metulja). Otroci že prepoznajo več faz v razvojnem krogu metulja, vendar zamenjajo vrstni red le-teh in kot zadnjo fazo v razvojnem krogu uvrstijo odraslega metulja in ne metulja v fazi smrti.

Po igranju igre so vsi otroci oddelka gozdne pedagogike odgovorili, da se življenjski krog metulja zaključi z njegovo smrtjo. Drugačen rezultat sem dobila pri klasičnem oddelku. Tu sta samo dva otroka povedala pravilen odgovor. Ostali smrti ne omenjajo:

»Zaključi se, ko tale lep metuljček pride iz bube.« (Deklica, 5 let)

»Čisto na koncu pa je metulj.« (Deček, 5 let)

»Konča se z metuljem.« (Deček, 5 let)

»Najprej je tukaj jajček, čist na koncu je pa tale metulj.« (Deklica, 5 let)

Seštevek odgovorov pred igro Seštevek odgovorov po igri Gozdna pedagogika Klasični

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

Glede na rezultate sklepam, da je namizna igra ustrezno učilo, saj so se otroci naučili razvoja metulja in osvojili koncept jajčeca že po nekaj odigranih igrah.

4.4 Prehranski in drugi medvrstni odnosi med travniškimi organizmi

V RV4 (»Kako dobro otroci poznajo prehranske in druge medvrstne odnose med travniškimi organizmi pred in po izvedeni igri?«) so zajeti podatki iz tabele 1 v podsklopih »Metulj in cvetovi«, »Gosenica in rastlina«, »Metulj in pajek«, »Rastlina in pajek«, »Srna in trava«, »Ptica in travnik«.

Graf 4: Seštevek odgovorov pred igro in po njej za sklop »Prehranski in drugi medvrstni odnosi med travniškimi organizmi«: (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor,

(N) – napačen odgovor

Otroci zelo dobro poznajo odnos metulj–pajek. Vsi, razen enega so pred igro vedeli, da pajek lahko poje metulja, če ta prileti v pajkovo mrežo.

Predstavljam nekaj primerov odgovorov:

»Ja, ta pajek plete mrežo, zato da lahko ujame metulja, ker ta mreža je lepljiva, veš. Ko metulj pride gor, se prilepi in ne more dol, potem pa tam umre in ga pajek poje«.

(Deklica, 5 let)

»Ko smo bili enkrat v gozdu, sem jaz videl, da je pajek ujel v mrežo muho, saj to je podobno kot metulj. In potem, ko smo šli nazaj tam mimo, je ni bilo več, pa jo je verjetno pojedel. No, pa metulja bi tut lahko tko.« (Deček, 5 let)

»Pajk je na rastlini zato, da si naredi mrežo, ker je lahka. Ampak zelo je trdna, ampak ker je tanka, se lahko pretrga. Tako ujame žuželko in potem jo poje. No, razen eni pajki pa jedo druge pajke in se pretihotapijo v drugo mrežo, pa se delajo, da so oni druge

0 10 20 30 40 50 60

P D N P D N

Seštevek odgovorov pred igro Seštevek odgovorov po igri Gozdna pedagogika Klasični

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

žuželke in potem pride pajek do njega in ga »pohrusta«. Tak pajek ma štiri oči.« (Deček, 5 let)

»Če bi metulj priletel v mrežo od pajka, bi ga pojedel.« (Deklica, 5 let)

»Metulj se zatakne v mrežo, ko prileti gor, potem pa ga pajek poje.« (Deklica, 5 let)

»Pajek plete mrežo, da si lahko ujame večerjo. Lahko poje muhe, včasih čebele. Tudi metulj lahko prileti notri.« (Deček, 5 let)

Sklop vsebuje tudi vprašanja o povezavi metulj‒cvetovi. Zanimalo me je, ali otroci vedo, zakaj metulj sedi na cvetu in ali je metulj pomemben za rastlino. Pred igro so vsi otroci razen enega vedeli, da se ta na cvetu prehranjuje. Povedali so, da »on tam pije nektar«. Velika večina ni poznala pomembnosti metulja za cvet, kar se je po igri spremenilo. Veliko več otrok je vedelo, da je ta za cvet pomemben, saj je opraševalec. Otroke je to asociiralo na čebelo. Na primer:

»Metulj je podoben čebeli, zato ker on opraši rastlino.« (Deček, 5 let)

Večina otrok je že pred igro vedelo, da je gosenica na rastlini zato, ker se z njo prehranjuje.

Štirje otroci so odgovorili drugače:

»Gosenica je tam zato, ker se bo potem zabubila.« (Deček, 5 let)

»Zato, da lahko leze po rastlini in potem se razgleda po travniku.« (Deklica, 5 let)

»Ne vem, zakaj je tam. Mogoče zato, ker je želela biti malo višje od ostalih.« (Deklica, 5 let)

»Ne vem, gosenica dela družbo tej travi.« (Deklica, 5 let)

Vsi otroci razen ene deklice so po igri pravilno odgovorili na vprašanje. Deklica (5 let) je povedala, da je »gosenica na rastlini, ker nabira cvetni prah in to rastline nič ne moti«.

Na vprašanje, zakaj pajek plete mrežo na rastlini, sta dva otroka odgovorila takole:

»Pajek tukaj spi, plete tudi zato, da se lahko tukaj igra.« (Deklica, 5 let)

»V mreži pajek spi, ker je to njegov dom.« (Deček, 5 let)

Ostali otroci so že pred igro pravilno odgovorili na vprašanje, zato lahko rečemo, da skoraj vsi razumejo povezavo pajek‒rastlina.

V tem sklopu so bila otrokom postavljena tudi vprašanja o povezavi srna–trava in ptica–travnik.

Otroci so tako pred igro kot tudi po njej vedeli, da se srna prehranjuje z rastlinami, kar lahko opazimo v naslednjih odgovorih:

»Srna stoji tukaj na travi, ker se z njo prehranjuje.« (Deček, 5 let)

»Srna mislim da jé deteljice, rožice, travo, no lahko bi rekli, da so to vse skupaj rastline.«

(Deklica, 5 let)

»Ona jé rastline. Mislim, da je to vse.« (Deček, 5 let)

Otroci so prepoznali travo kot del srnine prehrane, niso pa trave označili kot njenega življenjskega prostora. Odgovori o tem, ali trava poleg hrane srni nudi še kaj drugega, so bili pred igrano igro in po njej zelo podobni:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

»Mislim, da trava ni za nič drugega pomembna.« (Deklica, 5 let)

»Lahko na travi pije tudi vodo, verjetno tudi to. Ne samo, da jo jé.« (Deklica, 5 let)

»Ne vem, nič drugega bi rekel.« (Deček, 5 let)

»Verjetno nič drugega. Tega ne bi vedela, ker je zelo težko vprašanje.« (Deklica, 5 let) Pri povezavi ptica–travnik imajo otroci že oblikovane predstave, kar je razvidno iz njihovih odgovorov. Vedo, zakaj ptice letajo nad travnikom in znajo to tudi razložiti:

»Letajo nad travo in gledajo dol, če bi opazili kakšno miško.« (Deček, 5 let)

»Enkrat sem videl, da je ena ptica tako iskala hrano. Verjetno te na sliki tukaj počnejo isto.

Gledajo, če bojo lahko kaj pojedle.« (Deček, 5 let)

»Letajo nad travo, da si lahko poiščejo kaj za jest. Ptiček pohrusta črva, veš.« (Deklica, 5 let)

Samo dve deklici sta podali drugačen odgovor, ki se pri drugem intervjuju ni spremenil:

»Iz vrha opazujejo svoje male ptičke, če so mogoče v nevarnosti.« (Deklica, 5 let)

»Ptice letijo, ker si rade ogledajo svet tudi od zgoraj. Verjetno je tam zelo lepo.« (Deklica, 5 let)

V igro sem vključila preprosto prehranjevalno verigo na travniku. Vsebovala je štiri člene:

rastlino, gosenico, metulja in pajka. Cilj igre je bil, da otroci pravilno sestavijo zaporedje od zelene rastline do pajka. Vsem otrokom je to uspelo že prvič in s tem niso imeli nobenih težav.

Iz tega je razvidno, da razumejo prehranske odnose v preprosti prehranjevalni verigi. Kot je ugotovil že Allen (2017), skoraj vsi petletniki razumejo ključne koncepte v povezavi s prehranjevalno verigo. Tudi sama lahko potrdim, da sem dobila podobne rezultate. Veriga je bila preprosta, zato otroci z njo niso imeli težav. Allen (2017) pravi, da težave z razumevanjem odnosov nastanejo, ko verige vsebujejo več členov.

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

26 4.5 Razumevanje pomena travnika za človeka

V RV5 (»Kako otroci razumejo pomen travnika za življenje človeka pred in po izvedeni igri?«) so zajeti podatki iz tabele 1 iz podsklopa »Travnik in človek«.

Graf 5: Seštevek odgovorov pred igro in po njej za sklop »Razumevanje pomena travnika za človeka«: (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor, (N) – napačen odgovor

Otroci obeh skupin nimajo dobre predstave o pomenu travnika za človeka. Dva otroka sta povedala, da gojeni travnik soustvari človek, ostali pa so povedali, da »mati narava«, »zemlja«

oz. da »se travnik ustvari sam«. Nihče ni vedel, zakaj bi bil lahko travnik dober oziroma uporaben za človeka. Dva sta povedala, da je pomemben za živali, »saj tako dobijo za jest«.

Večina otrok se ne zaveda, da je večji del travnikov v srednji Evropi ustvaril človek in so kot taki zanj velikega pomena. Večina le-teh bi se namreč zarastla brez nenehne človeške aktivnosti, saj je v srednji Evropi v nižinah domoroden gozd. Nekošeni travniki se zato v nekaj desetletjih zarastejo (Hejcman idr., 2013), kar je tudi trenutni problem določenih ekstenzivnih travnikov (Verovnik idr., 2012).

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

P D N P D N

Seštevek odgovorov pred igro Seštevek odgovorov po igri Gozdna pedagogika Klasični

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

4.6 Razlike v predstavah otrok glede na izkušnje z gozdno pedagogiko

Tabela 2: Število pravilnih, delno pravilnih in napačnih odgovorov otrok pred in po igranju igre glede na posameznega otroka in oddelek

Oddelek Otrok Seštevek odgovorov pred igro Seštevek odgovorov po igri Oddelek z gozdno

(P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor, (N) – napačen odgovor

Tabela 3: Statistika odgovorov otrok pred in po igranju igre glede na oddelek in skupaj

Oddelek Seštevek (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor, (N) – napačen odgovor

Iz statističnega prikaza v tabeli 3 je razvidno, da je imel oddelek, kjer izvajajo gozdno pedagogiko, boljše rezultate. Rezultati so bili boljši pred in po igranju igre. Predpostavljali smo, da imajo otroci iz oddelka z gozdno pedagogiko o travniškem ekosistemu boljše predstave kot otroci klasičnega oddelka. To so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Veliko stvari so se otroci naučili neposredno v gozdu in jih prenesli v odgovore o travniškem ekosistemu. Veliko odgovorov otrok to tudi potrjuje: »… ko smo bili v gozdu …«, » … ker jaz sem to že videl, ko smo bili zadnjič v gozdu …«. Veliko pojmov in povezav si ti lažje predstavljajo, saj so jih velikokrat že videli in večkrat podoživeli. Ti otroci so bolj dovzetni za sproščeno raziskovanje narave in sklepam, da opazijo več podrobnosti, saj gozd doživijo večkrat kot otroci iz klasičnega oddelka. Predpostavljam, da k temu veliko pripomorejo tudi starši, ki zelo podpirajo program

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

gozdne pedagogike. Iz lastnih izkušenj pri delu v vrtcu lahko povem, da starši tudi sami spodbujajo otroke doma, naj veliko časa preživijo na prostem. Pravijo, da jim želijo ponuditi zdrave načine preživljanja prostega časa in se izogniti prekomernemu posedanju v zaprtih prostorih ter uporabi elektronskih naprav. Na tak način starši tudi s svojim zgledom spodbujajo otroke. Povratne informacije staršev o programu so zelo pozitivne, iz njih je razvidno, da otroci sami povedo, da v gozdu uživajo in se vanj radi vračajo. Otroci, ki gozda ne obiskujejo pogosto, so prikrajšani za določene vsebine. Neposredno v gozdu se lahko otrokom porajajo številna vprašanja, povezana s priložnostnim učenjem: »Zakaj je ta gosenica tako kosmata?«, »Plod, katerega drevesa je to?«, »Komu pripada ta stopinja?«, »Zakaj je tukaj še slana, tam pa ne?«

itd. Imajo priložnost spoznati več živali, rastlin, vidijo naravo v stanju spreminjanja. Iz lastnih opažanj lahko tudi povem, da je bila igra vsem otrokom všeč. Raje pa so se jo igrali otroci iz oddelka z gozdno pedagogiko. Pritegnila jih je, saj so veliko stvari že vedeli in so določene živali že znali poimenovati sami. Med igranjem so meni in svojim soigralcem postavljali veliko vprašanj in nanje skupinsko iskali odgovore. To lahko primerjam z otroki iz klasičnega oddelka, kjer so igro igrali, jo tudi pohvalili, a jih vprašanja in teme »izven« tega niso zanimale. Za trdnejše zaključke bi bilo treba izvesti obsežnejšo primerjavo programov klasičnega oddelka in oddelka z gozdno pedagogiko, v kateri bi sodelovalo več otrok.

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo

5 ZAKLJUČEK

Z diplomsko nalogo sem želela bolj podrobno raziskati razumevanje ekologije travnika pri otrocih, starih 5–6 let. Ugotovila sem, da je pri otrocih pri določanju živega in neživega prisoten animizem. Vsi so se osredotočali na živali, nobeden pa pri vprašanju »Kaj na sliki je živo?« ni poimenoval rastlin. Samo en deček je pravilno poimenoval vse živali, ki jih je videl.

Pred igro se je pri povezovanju organizmov in abiotskih dejavnikov veliko otrok osredotočilo le na povezavo oblak‒rastlina, ki jo razumejo. Vse razlage so bile usmerjene v to, da rastline za rast potrebujejo vodo. Velika večina je pred igro pozabila omeniti povezavo oblak‒živali, ki pa so jo izpostavljali po odigrani igri.

Otroci pred igro niso imeli dobro izoblikovanih predstav o razvojnem krogu metulja. Zmedla jih je slika jajčeca, ki ga niso prepoznali, zato so jo težko uvrstili v življenjski krog metulja. Po igri so vsi otroci osvojili koncept jajčeca in pravilno opisali štiri faze v razvojnem krogu metulja.

Ugotovila sem, da otroci dobro poznajo odnos metulj‒pajek. Nimajo tudi težav pri sestavljanju preproste prehranjevalne verige in vsi vedo, da se ta začne z zeleno rastlino.

Otroci še nimajo dobro izoblikovane predstave o travniku in njegovem pomenu za človeka.

Samo trije otroci so vedeli, kako nastane in zakaj je pomemben za človeka. Velika večina otrok je pomembnost videla za živali, saj jim daje hrano.

Na podlagi intervjujev dveh skupin otrok (iz oddelka z gozdno pedagogiko in iz klasičnega oddelka) in lastnih opažanj sem ugotovila, da so se že na začetku pokazale razlike med skupinama. Otroci, ki so bili deležni gozdne pedagogike, so imeli pri prvem intervjuju boljše predznanje od otrok iz klasičnega oddelka. Po igranju igre je bilo razvidno, da so otroci obeh

In document OTROKOVO RAZUMEVANJE EKOLOGIJE NA PRIMERU FOTOGRAFIJE TRAVIŠČA (Strani 38-0)