Na plakatu (slika 5), ki so ga med intervjujem imeli otroci pred seboj, je upodobljen travnik z različnimi elementi ekosistema. Biotski elementi vključujejo metulja (v ospredju), ki sedi na cvetu rastline, pajka na svoji mreži ter jajčece, gosenico in bubo, ki so locirane na hranilni
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
15
rastlini metulja ‒ travi. V ozadju se nahajajo še srna in ptice. Abiotski dejavniki, ki jih je na plakatu mogoče opaziti, pa so modro nebo in oblak.
Zastavljena vprašanja so razdeljena v več sklopov in preverjajo otrokovo poznavanje živih in neživih dejavnikov v ekosistemu, razvojni krog metulja, povezav travnika in njive s človekom, ter nekaterih medvrstnih odnosov (npr. metulj in pajek, metulj in cvetovi). Na vprašanja so otroci odgovarjali pred in po igranju namizne igre.
Tabela 1: Sklopi vprašanj, vprašanja, pravilni odgovori ter vrednotenje.
Sklopi Vprašanja Pravilni odgovori Vrednotenje
Prvi predsklop
1. Katere živali opaziš na sliki? Ptice, srna, pajek, metulj, buba, gosenica, jajčece.
7-6(P), 5-3(D), 2-0(N)
Drugi predsklop
2. Kdaj je bila fotografija posneta? Podnevi, poleti. 1(P), 0(N) 1.
Razvojni krog metulja
1. Poimenuj, kaj je to. Jajčece, gosenica, buba, metulj.
4 (P), 3-2(D), 1-0(N)
2. Kaj se razvije iz jajčeca? Gosenica. 1(P), 0(N) 3. Iz česa se razvije metulj? Iz bube. 1(P), 0(N) 4. Zakaj je jajčece/buba na steblu
rastline? 7. S čim se začne življenjski krog
metulja?
Z jajčecem. 1(P), 0(N)
8. S čim se konča življenjski krog metulja?
1. Zakaj je metulj na cvetu? Metulj se na cvetu prehranjuje.
1(P), 0(N) 2. Zakaj je metulj pomemben za
rastlino?
Je opraševalec. 1(P), 0(N) 3.
Gosenica in rastlina
1. Zakaj je gosenica na rastlini? Z rastlino se prehranjuje. 1(P), 0(N) 2. Ali je rastlina vesela, da je na njej
gosenica? 2. S katero razvojno fazo metulja,
razen odraslim osebkom, se pajek še prehranjuje?
Gosenica. 1(P), 0(N)
5.
Rastlina in pajek
1. Zakaj je pajek na rastlini? Ker si je tam spletel pajkovo mrežo.
1(P), 0(N) 2. Zakaj pajek plete mrežo? Da se lahko prehranjuje. 1(P), 0(N) 6. Srna in
trava
1. S čim se prehranjuje srna? Z rastlinami. 1(P), 0(N) 2. Zakaj, poleg hrane, je travnik za
srno še pomemben?
Zavetje/skrivališče. 1(P), 0(N)
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
16 7. Oblak
in rastline
1. Kako oblak vpliva na živa bitja na sliki?
2. Zakaj je njiva pomembna za človeka?
Pomen pridelave hrane. 1(P), 0(N) 10.
Travnik in človek
1. Kdo je ustvaril travnik? Človek. 1(P), 0(N)
2. Zakaj je travnik pomemben za človeka?
Ker daje krmo za živali. 1(P), 0(N) (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor, (N) – napačen odgovor
3.7 Opis igre
Igra temelji na spoznavanju razvojnega kroga metulja od jajčeca do smrti. Otroci zbirajo posamezne sličice s fazami življenjskega kroga metulja (jajčece, gosenica, buba, odrasel metulj, prehranjevanje, parjenje, odlaganje jajčec, smrt) in jih poskušajo postaviti v pravilen vrstni red.
Vmes odgovarjajo na vprašanja, vezana na metulja (značilnosti metuljev, prehranjevanje, pomen v naravi …). Igra traja približno 25 minut. Igrali smo jo trikrat.
V diplomsko nalogo je bila vključena tudi razširitev igre, ki temelji na prehranjevalni verigi. In sicer je vsebovala štiri člene: rastlino, gosenico, metulja in pajka. Otroci pri tej razširitvi namesto življenjskega kroga metulja »sestavljajo« prehranjevalno verigo. Igrajo s pomočjo kocke, ki jim poda različne naloge/izzive (npr. narisan je znak za snežinko: mrzlo je, zato metulji ne letajo – enkrat ne mečeš …). Na trak pred seboj nizajo člene v zaporedju od zelene rastline do pajka. Igranje te razširitve traja približno 15 minut. Tudi to smo se igrali trikrat.
3.8 Postopek pridobivanja podatkov
Najprej sem se z ravnateljico vrtca dogovorila za izvajanje intervjujev in preizkušanje igre.
Nato sem stopila v stik z vzgojiteljem in vzgojiteljico dveh oddelkov, ter starše seznanila z izvajanjem in postopkom tega empiričnega dela. Po pridobitvi njihovih soglasij za uporabo podatkov njihovih otrok sem začela z izvajanjem raziskave.
Z vsakim otrokom sem izvedla individualen intervju. Pri izvedbi intervjujev mi je bil v pomoč plakat (slika 5). Po izvedenih intervjujih sem skupaj z otroki v manjših skupinah izvajala igro.
Po izvedbi igre sem ponovno izvedla individualne intervjuje z otroki in jim zastavila ista vprašanja kot na začetku.
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
17 3.9 Postopek obdelave podatkov
Pri obdelavi podatkov sem uporabila kvantitativni in kvalitativni pristop. RV sem preverila na podlagi odgovorov, pridobljenih iz vprašalnikov, ki sem jih obdelala na ravni deskriptivne statistike in prikazala v tabelah. Ob izvajanju dejavnosti sem si s pomočjo opazovanja, fotografiranja in zapisovanja beležila odzive otrok, ki so mi bili v pomoč pri analizi in interpretaciji rezultatov.
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
18
4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
Rezultati in njihova interpretacija so predstavljeni po raziskovalnih ciljih.
4.1 Živi in neživi dejavniki
Za RV1 (»Katere žive in nežive dejavnike v ekosistemu travnika prepoznajo otroci na fotografiji pred in po izvedeni igri?«) so podatki v tabeli 1 označeni s sklopom »Prvi predsklop«. Samo en deček je pred igro pravilno naštel vseh sedem živali (jajčece, buba, gosenica, metulj, pajek, srna, ptice), ostali pa so pozabili ali napačno označili vsaj eno izmed živali (največ napak je bilo pri določanju jajčeca). Jajčece so po igri pravilno poimenovali vsi otroci obeh skupin.Noben otrok pod žive dejavnike ni uvrstil rastlin, ne pred igro kot tudi ne po njej.
Graf 1: Seštevek odgovorov pred igro in po njej za sklop »Živi in neživi dejavniki«: (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor, (N) – napačen odgovor
Za raziskovanje predstav otrok so najzanimivejša vprašaja odprtega tipa, saj nam omogočajo vpogled v zelo različna otroška predznanja in izkušnje. Na ta način sem dobila vpogled v njihovo razmišljanje, saj so mi predvsem otroci iz oddelka z gozdno pedagogiko razlagali in opisovali svoje misli, otroci iz klasičnega oddelka pa so večinoma podajali kratke odgovore, brez dodatne razlage. Skoraj vsi so odgovore na vprašanje »Kaj na sliki je živo?« povezali z animizmom, kot je poudaril Piaget (Gelman idr., 1983). Vsi otroci obeh oddelkov so se tako pred igro kot tudi po njej osredotočili na živali, nihče pa ni izpostavil rastlin. Tudi Krnel (2007) izpostavi, da so novejše raziskave pokazale, da so otroci zmožni pravilnega razvrščanja na živo in neživo, vendar so njihova razmišljanja o tem pogosteje usmerjena na živali kot na rastline.
Mnogi otroci ravno zaradi tega razloga rastlin ne uvrščajo med živa bitja (Krnel, 2007; Torkar, 2018), kar imenujemo tudi rastlinska slepota.
0 1 2 3 4 5 6
P D N P D N
Seštevek odgovorov pred igro Seštevek odgovorov po igri Gozdna pedagogika Klasični
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
19
Ta izraz prva opredelita in vpeljeta Wandersee in Schussler (2001). Opisujeta jo kot nezmožnost zaznavanja, razumevanja in dojemanja rastlin v nekem okolju. Ljudje zaradi različnih razlogov kažejo znake in prepričanja o rastlinah, ki pa se pojavijo že v predšolskem obdobju (niso sposobni prepoznati rastlin v biološki sferi, rastline dojemajo kot nekaj manjvrednega oz.
menijo, da rastline niso vredne obravnave). Rastlinska slepota lahko na ljudi vpliva v tolikšni meri, da rastlin v vsakdanjem življenju sploh ne zaznajo. Ljudje so prepričani, da rastlinam ni treba namenjati nobene pozornosti, saj so le neko ozadje v življenju živali. Pri tej vizualni izkušnji imajo pomembno vlogo naši možgani. Oni so tisti, ki zaznajo prostor, barve in čas.
Rastline so nepremične in za naše možgane predstavljajo precej manj prostorskih, barvnih in časovnih razponov, zato jih ljudje ne namenjajo pozornosti oz. jih ne opazijo. Že majhni otroci usvojijo odraslo miselnost, da rastlinstvo ni pomembno, zato mu posledično ne pripisujejo posebne pozornosti.
Otrokov pojem živega bitja je tako zasnovan na človeku oz. otroku samemu. Bolj podobno je bitje otroku oziroma človeku, večjo možnost ima, da ga uvrstijo v kategorijo živega. S to razlago postane razumljivo, zakaj so živali pogosteje uvrščene med živo kot rastline (Krnel, 2007; Torkar, 2018).
Otroci svoje razumevanje bioloških pojmov gradijo v neposredni interakciji z okoljem.
Slovenski otroci se že v predšolskem obdobju srečujejo z vprašanji o podobnostih in razlikah med živalmi in rastlinami, o lastnostih živih bitij ter o potrebah živih bitij za življenje. K razkoraku v pojmovanju lastnosti živega med rastlinami in živalmi delno prispeva antropomorfen pogled otroka na to, kaj je živo in kaj ne. Živali bolj ustrezajo pripisanim lastnostim kot rastline (Torkar, 2016b).
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
20
4.2 Povezave med organizmi in abiotskimi dejavniki
V RV2 (»Kako dobro otroci razumejo povezanost med živimi organizmi in abiotskimi dejavniki pred in po izvedeni igri?«) so zajeti podatki iz tabele 1, označeni s sklopoma »Drugi predsklop«
in »Oblak in rastline«.
Graf 2: Seštevek odgovorov pred igro in po njej za sklop »Povezave med organizmi in abiotskimi dejavniki«: (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor, (N) – napačen
odgovor
Otroci so imeli pri prvem intervjuju (pred igro) s tem vprašanjem kar nekaj težav – osredotočali so se le na povezave med oblakom in rastlinami, ki so jih videli na plakatu. Vsi so vedeli, da je dež za rastline nujno potreben, saj drugače ne bodo rastle. To je razvidno tudi iz odgovorov otrok:
»Zdaj tukaj ne pada dež, ampak drugače oblaki, ki so tukaj na nebu, iz oblaka pade dež in potem zalije ta travnik. Dež pa nujno potrebujemo, da lahko ta roža raste, ker drugače bi umrla.« (Deček, 5 let)
»Dež daje vodo in tako zalije travo. Potem lahko zraste nova rastlina.« (Deklica, 5 let)
»V dežju je voda. Dež daje vodo rastlinam, ker te ne bi obstajale brez vode. Potem pa ne bi bilo travnikov za metulje.« (Deček, 5 let)
Otrokom sem pri tem sklopu postavila kar nekaj dodatnih podvprašanj. Nanašala so se predvsem na povezavo med oblakom in metuljem, z njimi pa sem preverila njihovo razumevanje povezav med organizmi in abiotskimi dejavniki. Skoraj vsi niso znali odgovoriti:
»ne vem, kaj se z njim (metuljem) zgodi«. Ena deklica je menila, da »metulj verjetno spremeni barvo, če pade dež«. Opazila sem, da otroci o tem še nimajo izoblikovanih predstav. Med igranjem igre so me velikokrat vprašali, kaj se zgodi z živalmi, ko dežuje. En deček je rekel, da na to sploh še nikoli ni pomislil.
0
Seštevek odgovorov pred igro Seštevek odgovorov po igri Gozdna pedagogika Klasični
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
21
Pri drugem intervjuju po igri so vsi otroci takoj povezali abiotski dejavnik (oblak) in organizme.
Najprej so se spet osredotočili na rastline, kasneje pa predstavili tudi povezavo med oblakom in metuljem. Le dva otroka sta v tej povezavi omenila tudi srno. Predstavljam nekaj odgovorov:
»Ja, če dežuje, tale metulj ne more biti tako na tej roži, se mora nekam skriti.« (Deklica, 5 let)
»Če bi zdaj tukaj dež padal, ta metuljček ne bi mogel leteti, ker oni ne morejo leteti, ko je dež, veš.« (Deklica, 5 let)
»Ko je dež, nisem videl še nikoli metulja zunaj, ko sem na primer skakal po lužah, zato ker takrat ne letijo. Verjetno je pa za srno dež dober, ker lahko pije, da ni žejna več.«
(Deček, 5 let)
»Oblak vpliva tako, da daje nam dež. To so kapljice, no oziroma voda. Dobra je za rastline, da ne umrejo. Pa tudi za živali, da lahko pijejo vodo. Recimo za metulja, gosenico in srno.« (Deček, 5 let)
Med abiotske dejavnike, ki jih lahko opazimo na sliki, sodi tudi svetloba. Za delovanje življenjske združbe je pomembna množica povezav, ki potekajo med vrstami oz. med živimi in neživimi dejavniki. Imenujemo jih (medvrstni) odnosi oz. razmerja (Kolar, 1999). Vsi organizmi dobijo v osnovi energijo za življenje neposredno iz svetlobe ali z razgradnjo anorganske ali organske snovi. Organizmi so postavljeni v okolje, ki ga oblikuje neživi del narave (biotop), organizem pa je razpet med biocenozo in biotopom (Tome in Vrezec, 2010).
O tem sem otroke spraševala v »Drugem predsklopu«. Želela sem preveriti, kako si razlagajo svetlobo v povezavi z drugimi dejavniki. Pred igro je bilo osem pravilnih odgovorov, da je bila fotografija posneta podnevi. Ostali so povedali, da ne vedo, kdaj je bila fotografija posneta, in tudi ne vedo, kako bi to lahko izvedeli. Med igro smo se veliko pogovarjali o tem, kdaj metulj lahko leta, tudi vprašanja na karticah se nanašajo na življenjske pogoje živali (bolj konkretno metulja). Otroci so tako izvedeli veliko novega, zato so bili vsi odgovori po igri pravilni, kar pomeni, da so otroci razumeli, da metulj leta podnevi, ko je dovolj toplo. Po igri so otroci sami izpostavljali, da je na plakatu dan in da je verjetno toplo, saj metulj sedi na roži. Deklica (5 let) je izpostavila, da bi, »če bi bila noč, živali verjetno nekje spale in jih ne bi mogli videti takole na travniku.« Iz zapisov otrok lahko sklepam, da je igra pripomogla k njihovemu razumevanju povezav med abiotskimi in biotskimi dejavniki.
Naude (2017) v svojem članku predstavi raziskavo, ki jo je izvedel z otroki, ki obiskujejo nižje razrede osnovne šole. Ugotovil je, da otroci rastline razvrščajo skupaj z abiotskimi dejavniki in ne z živalmi (biotski dejavniki). Rastlinam niso dajali posebne pozornosti, vseeno pa so vedeli, da potrebuje zemljo za rast. Otroci niso razvrščali na biotske in abiotske dejavnike, ampak so naredili svoji dve skupini. Razvrščali so glede na to, ali imajo pred seboj sliko živali (razvrstili so jo v eno skupino) in kaj ta žival potrebuje za življenje oz. kje živi (druga skupina). Podobno sem opazila v svoji raziskavi, saj so otroci rastline razvrstili med abiotske dejavnike in jih niso uvrstili v enako skupino kot živali. Otroci so v raziskavi te diplomske naloge enako kot v raziskavi, ki jo je izvedel Naude (2017), vseeno povezovali rastline z abiotskimi dejavniki (npr.
roža in svetloba), a kljub temu rastlin niso uvrstili med biotske dejavnike. Otrokom povezave niso tako tuje, tuj jim je koncept biotskih in abiotskih dejavnikov.
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
22 4.3 Poznavanje življenjskega kroga metulja
V RV 3 (»Kako dobro otroci poznajo razvojni krog metulja pred in po izvedeni igri?«) so zajeti podatki iz tabele 1 v sklopu »Razvojni krog metulja«.
Graf 3: Seštevek odgovorov pred igro in po njej za sklop »Poznavanje življenjskega kroga metulja«: (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor, (N) – napačen odgovor
Pred igro kar nekaj otrok ni poznalo pravilnega zaporedja stopenj v razvoju metulja. Menim, da je k temu pripomogla tudi slika jajčeca, ki je bila večini otrok neznana. Večina otrok se je z njo srečala prvič in ni vedela, kaj to sploh je. Ko sem jih vprašala, kaj je to, in pokazala na jajčece, so skoraj vsi (razen treh) odgovorili, da je to polžek. Kasneje, pri sestavljanju pravilnega zaporedja, so imeli zato težave, saj niso vedeli, kam v življenjski krog metulja naj to uvrstijo. Že Shepardson (1996) je ugotovil, da je otrokovo razumevanje življenjskih ciklov žuželk omejeno zaradi pomanjkanja neposrednih izkušenj z metulji. Zaradi tega življenjskemu krogu metulja priredijo tri faze (gosenice, bube in odraslega metulja). Otroci že prepoznajo več faz v razvojnem krogu metulja, vendar zamenjajo vrstni red le-teh in kot zadnjo fazo v razvojnem krogu uvrstijo odraslega metulja in ne metulja v fazi smrti.
Po igranju igre so vsi otroci oddelka gozdne pedagogike odgovorili, da se življenjski krog metulja zaključi z njegovo smrtjo. Drugačen rezultat sem dobila pri klasičnem oddelku. Tu sta samo dva otroka povedala pravilen odgovor. Ostali smrti ne omenjajo:
»Zaključi se, ko tale lep metuljček pride iz bube.« (Deklica, 5 let)
»Čisto na koncu pa je metulj.« (Deček, 5 let)
»Konča se z metuljem.« (Deček, 5 let)
»Najprej je tukaj jajček, čist na koncu je pa tale metulj.« (Deklica, 5 let)
0
Seštevek odgovorov pred igro Seštevek odgovorov po igri Gozdna pedagogika Klasični
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
23
Glede na rezultate sklepam, da je namizna igra ustrezno učilo, saj so se otroci naučili razvoja metulja in osvojili koncept jajčeca že po nekaj odigranih igrah.
4.4 Prehranski in drugi medvrstni odnosi med travniškimi organizmi
V RV4 (»Kako dobro otroci poznajo prehranske in druge medvrstne odnose med travniškimi organizmi pred in po izvedeni igri?«) so zajeti podatki iz tabele 1 v podsklopih »Metulj in cvetovi«, »Gosenica in rastlina«, »Metulj in pajek«, »Rastlina in pajek«, »Srna in trava«, »Ptica in travnik«.
Graf 4: Seštevek odgovorov pred igro in po njej za sklop »Prehranski in drugi medvrstni odnosi med travniškimi organizmi«: (P) – pravilen odgovor, (D) – delno pravilen odgovor,
(N) – napačen odgovor
Otroci zelo dobro poznajo odnos metulj–pajek. Vsi, razen enega so pred igro vedeli, da pajek lahko poje metulja, če ta prileti v pajkovo mrežo.
Predstavljam nekaj primerov odgovorov:
»Ja, ta pajek plete mrežo, zato da lahko ujame metulja, ker ta mreža je lepljiva, veš. Ko metulj pride gor, se prilepi in ne more dol, potem pa tam umre in ga pajek poje«.
(Deklica, 5 let)
»Ko smo bili enkrat v gozdu, sem jaz videl, da je pajek ujel v mrežo muho, saj to je podobno kot metulj. In potem, ko smo šli nazaj tam mimo, je ni bilo več, pa jo je verjetno pojedel. No, pa metulja bi tut lahko tko.« (Deček, 5 let)
»Pajk je na rastlini zato, da si naredi mrežo, ker je lahka. Ampak zelo je trdna, ampak ker je tanka, se lahko pretrga. Tako ujame žuželko in potem jo poje. No, razen eni pajki pa jedo druge pajke in se pretihotapijo v drugo mrežo, pa se delajo, da so oni druge
0 10 20 30 40 50 60
P D N P D N
Seštevek odgovorov pred igro Seštevek odgovorov po igri Gozdna pedagogika Klasični
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Neža Španič, diplomsko delo
24
žuželke in potem pride pajek do njega in ga »pohrusta«. Tak pajek ma štiri oči.« (Deček, 5 let)
»Če bi metulj priletel v mrežo od pajka, bi ga pojedel.« (Deklica, 5 let)
»Metulj se zatakne v mrežo, ko prileti gor, potem pa ga pajek poje.« (Deklica, 5 let)
»Pajek plete mrežo, da si lahko ujame večerjo. Lahko poje muhe, včasih čebele. Tudi metulj lahko prileti notri.« (Deček, 5 let)
Sklop vsebuje tudi vprašanja o povezavi metulj‒cvetovi. Zanimalo me je, ali otroci vedo, zakaj metulj sedi na cvetu in ali je metulj pomemben za rastlino. Pred igro so vsi otroci razen enega vedeli, da se ta na cvetu prehranjuje. Povedali so, da »on tam pije nektar«. Velika večina ni poznala pomembnosti metulja za cvet, kar se je po igri spremenilo. Veliko več otrok je vedelo, da je ta za cvet pomemben, saj je opraševalec. Otroke je to asociiralo na čebelo. Na primer:
»Metulj je podoben čebeli, zato ker on opraši rastlino.« (Deček, 5 let)
Večina otrok je že pred igro vedelo, da je gosenica na rastlini zato, ker se z njo prehranjuje.
Štirje otroci so odgovorili drugače:
»Gosenica je tam zato, ker se bo potem zabubila.« (Deček, 5 let)
»Zato, da lahko leze po rastlini in potem se razgleda po travniku.« (Deklica, 5 let)
»Ne vem, zakaj je tam. Mogoče zato, ker je želela biti malo višje od ostalih.« (Deklica, 5 let)
»Ne vem, gosenica dela družbo tej travi.« (Deklica, 5 let)
Vsi otroci razen ene deklice so po igri pravilno odgovorili na vprašanje. Deklica (5 let) je povedala, da je »gosenica na rastlini, ker nabira cvetni prah in to rastline nič ne moti«.
Na vprašanje, zakaj pajek plete mrežo na rastlini, sta dva otroka odgovorila takole:
»Pajek tukaj spi, plete tudi zato, da se lahko tukaj igra.« (Deklica, 5 let)
»V mreži pajek spi, ker je to njegov dom.« (Deček, 5 let)
Ostali otroci so že pred igro pravilno odgovorili na vprašanje, zato lahko rečemo, da skoraj vsi razumejo povezavo pajek‒rastlina.
V tem sklopu so bila otrokom postavljena tudi vprašanja o povezavi srna–trava in ptica–travnik.
Otroci so tako pred igro kot tudi po njej vedeli, da se srna prehranjuje z rastlinami, kar lahko opazimo v naslednjih odgovorih:
»Srna stoji tukaj na travi, ker se z njo prehranjuje.« (Deček, 5 let)
»Srna mislim da jé deteljice, rožice, travo, no lahko bi rekli, da so to vse skupaj rastline.«
(Deklica, 5 let)
»Ona jé rastline. Mislim, da je to vse.« (Deček, 5 let)
»Ona jé rastline. Mislim, da je to vse.« (Deček, 5 let)