Funkcionalna ocena Učenca 1

Učenec 1 je začel obiskovati predšolsko izobraževanje v redni osnovni šoli pri 4. letu starosti.

V sprejemnem letu je učiteljica poročala o samostojnosti pri skrbi za higieno in oblačenju.

Učenec je razvil dobro zavedanje prostora. Po prostoru se je premikal samozavestno in varno.

Izkazoval je finomotorično kontrolo in koordinacijo gibanja. V socialni interakciji je bil komunikativen in se ustrezno dogovarjal za aktivnosti z drugimi učenci. V pogovoru je poslušal sogovorca in se odzval. Učenec 1 je na primeren način izražal različna čustva ter se zavedal potreb in čustev drugih. Novih nalog se je lotil samozavestno in samostojno. Rad je poslušal pravljice, zgodbe, pesmi in se nanje odzival s primernimi komatarji in vprašanji. Razvil je zanimanje za knjige in bil motiviran za učenje. Rad je iskal rime in izvajal ritmične aktivnosti.

Učenec 1 je v besedi prepoznal začetni glas in povezal nekaj glasov v besedo. Zapisal je nekatere črke. Na področju matematike je prepoznal in poimenoval števila do 9. Prešteval je predmete do 10, dodajal in odvzemal predmete v obsegu do 5. Učenec 1 je razvijal občutek za števila.

Šolsko leto 2008/2009 – 1. razred

V prvem razredu je Učenec 1 prejel pomoč na šoli. Kljub prejeti pomoči je bilo učenčevo branje, pisanje in računanje pod povprečjem za njegovo starost. Težave je imel pri prepoznavanju črk in povezavi črka – glas ter prepoznavanju krajših besed. Učenčeva grafomotorika je bila okorna, negotov je bil pri oblikovanju črk. Velike težave je imel pri samostojnem pisanju besed. Na področju zaznavno-motoričnih spretnosti je izkazoval težave pri vidno motorični koordinaciji, grobo motorični in fino motorični koordinaciji, kar je vplivalo na šibke spretnosti uporabe pribora, samostojnega oblačenja, striženja s škarjami, risanja in pisanja. Učenec 1 je razvil zavedanje telesne sheme. Kontrolirano je vrgel in ujel žogo. Težave je imel pri gibanju po prostoru in zavedanju prostora. Na področju računanja je štel v obsegu do 20, vendar je bil negotov pri razvrščanju števil v zaporedje. Težave je imel pri prepoznavanju in poimenovanju števk. Ob uporabi konkretnega materiala je uspešno sešteval in odšteval do 10. Pri miselnem računanju je uporabljal slabše strategije ter naredil veliko napak. Pri pouku je težko vzdrževal pozornost. Na področju govora je imel dobro razvito artikulacijo glasov, vendar slabše zavedanje glasov. Učenec je bil v komunikaciji prijeten, vljuden in se je primerno odzval na postavljena vprašanja. Sodeloval je pri razrednih debatah, skupinskem delu in pri delu v parih.

V šoli je učenec potreboval veliko pomoči in se je pri delu hitro utrudil. Učiteljica je poročala o učenčevi nizki samopodobi in samozavesti. Kot močna področja in interese so izpostavili znanja iz področja naravoslovja, pripravljenost pomagati, nogomet, plavanje, barvanje in igranje računalniških iger.

65 Šolsko leto 2009/2010 – 2. razred

Učenec 1 je v drugem razredu osnovnošolskega izobraževanja napredoval na področju pisanja, vendar še zmeraj ni dosegal ravni pisanja za svojo starost. Samostojno je črkoval preproste, kratke besede. Potreboval je pomoč pri zapisovanju učne snovi. Napredoval je na področju grafomotorike, kjer je izboljšal enakomernost velikosti in oblikovanosti črk ter orientacijo na listu. Kljub temu je bila grafomotorika še zmeraj šibka. Na področju računanja je učenec razvil boljše razumevanje matematičnega jezika in s pomočjo konkretnega materiala sešteval in odšteval v obsegu do 15. Težave je imel pri preštevanju in razumevanju količinskih enot. Ob pomoči je razvrstil predmete po dolžini in teži. Učenec 1 je potreboval dodatno, individualno razlago navodil. Na področju govora in jezika je v tem šolskem letu postal samozavestnejši.

Razločno je oblikoval govor, jasno izrazil svoj interes in hitro oblikoval vprašanja ter odgovore.

Uporabljal je preprosto strukturo povedi. Na področju zaznavno-motoričnih spretnosti je uspešno izvajal preproste tehnike lovljenja, metanja in brcanja. Te spretnosti je lahko uporabil v preprostih igrah. Učenec 1 je bil v drugem razredu cenjen timski igralec, čeprav je včasih težko delil žogo. Rad je imel naravoslovje.

Šolsko leto 2010/2011 – 3. razred

Učenčeva močna področja in interesi so bili nogomet, atletika, kriket. V tretjem razredu osnovnošolskega izobraževanja je imel rad zgodovino in geografijo. Učenec 1 je bil pri šolskem delu vztrajen, odločen in je v svoje delo vložil trud. Ponosen je bil nase, ko je samostojno dokončal nalogo. Učenec 1 je bil samozavesten pri govornem nastopu pred razredom, sodelovanju v razrednih in skupinskih debatah. Bil je pozoren poslušalec. Pri pouku je zmeraj prosil za pomoč in dodatno razlago navodil. V šolskem letu 2010/2011 se je izboljšal učenčev odnos in motivacija za branje in pisanje. Rad je sodeloval pri skupinskem branju v razredu.

Učenčeva grafomotorika je bila še zmeraj okorna, velikost zapisanih črk in presledki med besedami so bili neenakomerni. Pri pisanju je začel povezovati posamezne besede v povedi.

Izboljšal je fonološko zavedanje. Učenec 1 je začel uporabljati besednjak, povezan s časom, in s pomočjo je lahko razvrstil dogodke v pravilno zaporedje. Spodbujan je bil, da uporablja matematični jezik in da sam poišče razlage matematičnih besed v svojih zapiskih. Izboljšal je znanje poštevanke, vendar poštevanka še ni bila avtomatizirana.

Šolsko leto 2011/2012 – 4. razred

Učenec 1 je v četrtem razredu osnovnošolskega izobraževanja izboljšal branje in fonološko zavedanje. Izboljšal je analizo in sintezo glasov pri branju neznanih besed. Pri branju je bil bolj pozoren na posamezne glasove, ki tvorijo besedo. Napredek na področju branja je vplival na izboljšanje pisanja in črkovanja besed. Učenec 1 je imel težave pri tvorjenju povedi in pisanju svojih idej, misli. V pisnih delih ni uporabljal ločil in velikih začetnic. Učenčeva grafomotorika je bila še zmeraj okorna. Na področju računanja je razvil strategije za reševanje matematičnih problemov. Potreboval je veliko časa, preden je lahko strategije in metode računanja uporabljal samostojno. Množenja in deljenja še ni usvojil. Pri reševanju besedilnih nalog je potreboval pomoč pri iskanju pomembnih podatkov. Ob neuspehu je občutil žalost. Učenec 1 se je zavedal svojih težav in sebe videl kot drugačnega od vrstnikov. Imel je dobro znanje pri naravoslovju.

Rad je opravljal naloge po skupinah. Učenec 1 je bil zelo prijazen in rad je pomagal mlajšim učencem na šoli.

Šolsko leto 2012/2013 – 5. razred

Na področju šolskih veščin branja, pisanja in računanja je bilo učenčevo funkcioniranje v petem razredu osnovnošolskega izobraževanja pod pričakovanim za njegovo starost. Izboljšal je tekočnost in izraznost branja, vendar je pri branju imel še zmeraj velike težave. Tempo branja

66 je bil upočasnjen. Imel je nizko motivacijo za branje. Prebrane vsebine je slabše razumel. Na področju pisanja je učenec izboljšal stavčno strukturo in rabo ločil ter velike začetnice.

Izboljšanje je bilo vidno tudi na področju organizacije in vsebine zapisa. Težave so bile izrazite pri prenosu misli na papir in na področju pravopisa. Pri pisanju je izpuščal črke v besedah in pisal besede tako, kot se izgovorijo. Potreboval je veliko pomoči in spodbud. Imel je nizko motivacijo za pisanje. Učenčeva grafomotorika je bila okorna. Neenakomerno je oblikoval posamezne črke. Pisava je bila občasno nečitljiva. Njegov grafomotorični tempo je bil upočasnjen. Pri pisanju se je pogosto utrudil in ga je bolela roka. V zapisih je bilo opaziti slabše prostorsko načrtovanje in prostorsko organizacijo zapisa. Oblika pisave je bila lepša pri prepisu kot pri samostojnem pisanju. Na področju računanja je imel težave z razumevanjem mestnih vrednosti, pri množenju in deljenju ter miselnem računanju. Poštevanke še ni avtomatiziral.

Občasno je zrcalno zapisal dvomestna števila. Učenec 1 je imel slabše fonološko zavedanje.

Težave so se kazale tudi na področju procesiranja informacij, organizacije in zaporedja. Med poukom je težko ohranjal pozornost na šolsko delo. Hitro je pozabil naučeno snov, težave je imel pri zapomnitvi dogodkov in navodil. Učenec 1 je imel negativen odnos in nizko motivacijo za šolsko delo. Doma je zavračal dela za šolo in se delu poskušal izogniti. Učenec 1 je bil pogosto žalosten, ko mu ni uspelo opraviti nalog ali ko učiteljica ni bila zadovoljna z njegovim izdelkom. Ob kritikah se je hitro razburil. Učenec 1 ni rad hodil v šolo in je pogosto poročal o slabem počutju pred odhodom v šolo. Starši so poročali o motnjah spanja, ki so se pojavljale med tednom. Učenčeva samopodoba je bila nizka. Zaradi zavedanja primanjkljajev je pogosto občutil anksioznost in frustracijo. Na področju motorike je učenec imel slabše razvito drobno motoriko, težave z ravnotežjem in vizualno-motorično koordinacijo in integracijo. Učenec 1 je imel mešano lateralnost in slabše zavedanje telesne sheme. Potreboval je pomoč pri organizaciji in pripravi šolske torbe ter uniforme. Dober je bil v grobo motoričnih veščinah, metanju in lovljenju žoge. Pri učencu so prepoznali težave vizualne integracije, vizualnega procesiranja in vidnega sledenja. Učenec 1 je bil močen na verbalnem področju. Rad je sodeloval v šolskih debatah. Občasno je imel težave razumevanja in uporabe pomena posameznih besed. Težave je imel tudi na področju neverbalnih veščin. Šola je poročala, da se je učenec dobro razumel z vrstniki, bil je družaben in je imel svoj krog prijateljev. Ob tem pa so starši poročali o težavah vključevanja med vrstnike in vrstniškem nasilju nad dečkom. Učenčeva močna področja so bila prijaznost, iskrenost, družabnost, pripravljenost pomagati in verbalno področje. Rad je igral nogomet, bobne, gledal zgodovinske oddaje, rad se je družil izven razreda in plaval. V petem razredu je bil šolski mediator in je pomagal mlajšim učencem.

Šolsko leto 2013/2014 – 6. razred

Učenčevo funkcioniranje na področju branja, pisanja in računanja je bilo pod pričakovano ravnjo za njegovo starost. Napredoval je pri branju posameznih krajših besed (seznama besed).

Daljše besede je bral ne tekoče ob šibki izraznosti branja. Branje še ni bilo avtomatizirano.

Učenec 1 je prebrane vsebine slabše razumel. Težave je imel z oblikovanjem pomena prebranega. Učenec 1 je imel šibko motivacijo za branje in pisanje. Izogibal se je nalogam pisanja. Pri pisanju je potreboval pomoč pri zapisu besed, črkovanju in rabi ločil. Pri pisanju ga je bolela roka, utrudil se je in potreboval veliko časa. V zapisih je bilo opaziti izboljšano rabo besedišča in uporabo različnih oblik zloženih povedi. Pri pisanju so mu bila v pomoč vprašanja, s pomočjo katerih je oblikoval povedi. Na področju računanja se je izogibal matematičnim besedilnim nalogam. Poštevanke še ni avtomatiziral in je bila le delno naučena. Učenec 1 je imel težave pri računih deljenja, operiranju z ulomki in prenosu poštevanke na računske naloge.

Pri šolskem delu je potreboval veliko spodbud in pogosto dela ni dokončal. Njegova pozornost je bila pri pouku odkrenljiva. V individualni situaciji se je lahko zbral za daljši čas. Po poročanju psihologa je učenec imel težave na področju delovnega spomina, zapomnitvi informacij in dogodkov, pri generalizaciji veščin in hitrosti predelave informacij. Učenec 1 je imel negativen

67 odnos in nizko motivacijo za šolsko delo. Doma je zavračal šolsko delo in izkazoval znake opozicionalnega vedenja. Občutljiv je bil na kritike in negativne komentarje, hitro se je vznemiril in razburil. Prisotni so bili pogosti izbruhi jeze. Občasno je bil nesramen do zaposlenih na šoli. Učenec 1 je zavračal odhod v šolo in pogosto se je slabo počutil pred odhodom v šolo. Starši so poročali o motnjah spanja in slabšem apetitu. Učenčeva samopodoba je bila nizka. Zavedal se je svojih primanjkljajev in drugačnosti, kar mu je povzročalo frustracije in občutek anksioznosti. Na področju govora in jezika ni imel prisotnih težav. Imel je dobro artikulacijo in dobre verbalne spretnosti. Učenec 1 se je vključeval v razredne razprave, kjer je jasno izrazi svoje ideje. Občasno je pomešal besede in njihove pomene. Na področju zaznavno-motoričnih spretnosti je imel slabše razvito grobo motorično koordinacijo, fino motorično koordinacijo in grafomotoriko. Njegov grafomorični tempo je bil upočasnjen. Šola ni poročala o težavah na področju socialnih interakcij. Učenec 1 je bil v šestem razredu družaben in je rad delal v skupinah. Imel je pozitiven odnos z učitelji in vrstniki. Na šoli je imel ozek krog prijateljev, s katerimi se je razumel in družil. Starši in psiholog so poročali o težavah oblikovanja prijateljstev in vrstniškem nasilju nad učencem. Pri učencu so prav tako poročali o znakih nervoze v socialnih situacijah in socialni izpostavljenosti. Ti znaki so nakazovali socialno fobijo. Na področju interesov in močnih področjih so poročali o učenčevi družabnosti, prijaznosti, iskrenosti, dobrem smislu za humor in dobrih verbalnih veščinah. Rad je imel nogomet, plaval, bobnal in pel v pevskem zboru.

Šolsko leto 2014/2015 – 7. razred

Učenec 1 je v šolskem letu 2014/2015 dosegal podpovprečne rezultate na področju temeljnih šolskih veščin (branje, pisanje in računaje). Branje še ni bilo avtomatizirano in tekoče. Učenec je poročal o premikanju črk, bleščanju besed in bolečini v očeh med branjem. Zaradi izrazitih težav na področju povezave grafem – fonem je bil učenec usmerjen na branje s prepoznavanjem celih besed kot slike. Na področju pisanja so bile prisotne težave pri črkovanju besed, samostojnem zapisu in oblikovanju povedi. Motivacija za branje in pisanje je bila nizka.

Tehnika pisanja je bila šibka in prisoten je bil upočasnjen grafomotorični tempo. Učenec 1 je imel šibko vidno motorično koordinacijo, ravnotežje, grobo motorično in fino motorično koordinacijo. Prijem pisala je bil nepravilen in krčevit. Šibkosti so bile prisotne na področju organizacije, obdelave zaporednih informacij in pri vzdrževanju pozornosti med poukom.

Učenec 1 je izkazoval nizko zaupanje v lastne sposobnosti, negativen odnos in pomanjkanje interesa za šolsko delo. Doma je zavračal delo za šolo in odhod v šolo. Prisotno je bilo razdražljivo vedenje in izbruhi jeze. Pred odhodom v šolo se je pogosto slabo počutil in poročal o glavobolu ter slabosti. Učenčeva samopodoba je bila nizka. Zavedal se je svojih primanjkljajev in drugačnosti, kar mu je povzročalo frustracije in občutek anksioznosti. Starši so poročali o motnjah spanja, slabšem apetitu in občasnem samopoškodovalnem vedenju.

Učenec 1 je imel prepoznano šibko delovno in kratkoročno pomnjenje, počasen tempo procesiranja informacij in težave priklica besed. Imel je dober smisel za humor. Učiteljica navaja, da je bil učenec iskren, prijazen in zmeraj pripravljen pomagati. V prostem času je rad igral nogomet, bobne, plaval in obiskoval pevski zbor.

68 10.1.2 Funkcionalna ocena Učenca 2

Šolsko leto 2006/2007 – sprejemno leto

V poročilih iz sprejemnega leta poročajo, da je imel Učenec 2 dobro razvito grobo motorično koordinacijo. Težave je imel pri striženju s škarjami in zavedanju prostora ter na področju prostorske orientacije. Njegove verbalne spretnosti komunikacije so bile dobro razvite. Težave so se kazale na področju fonološkega zavedanja, kjer je imel težave pri povezavi grafem – fonem. Pri pouku je občasno postavljal vprašanja pri učni snovi, ki ga je zanimala. Oblikoval je dobra prijateljstva. Na področju šolskih veščin in znanj je počasneje usvajal spretnost branja, pisanja in računanja. Bral je s pomočjo črkovanja. Samostojno je napisal preproste besede.

Uspešno je prepoznal in napisal števila do 10. Samostojno je sešteval manjša števila. Pri zapisu števil je pogosto naredil specifične napake zrcalnega zapisa števil. Učenec 2 je sodeloval pri dramski igri. Rad je pripovedoval zgodbe in recitiral pesmi.

Šolsko leto 2007/2008 – 1. razred

Učenec 2 je v prvem razredu osnovnošolskega izobraževanja izboljšal kontrolo gibanja in koordinacijo telesa. Pri pisanju je pravilno oblikoval posamezne črke. Samozavestnejši je bil pri striženju s škarjami in natančnem barvanju. Učenec 2 je imel težave na področju fonološkega zavedanja. Pravilno je prepoznal večino glasov. Težave je imel pri povezavi grafem – fonem. Učenec 2 je pravilno prepoznal začetni glas v besedi. Težave je imel pri prepoznavanju zadnjega glasu v besedi in pri iskanju besed, ki se rimajo. Na področju čustvenih spretnosti je Učenec 2 občutil jezo, ko je naletel na težave pri reševanju nalog. V socialnih odnosih je postal bolj sproščen. V razredu je imel nekaj dobrih prijateljev. Na področju pomnjenja je učenec s svojimi besedami obnovil slišano zgodbo. Učiteljice so poročale o dobrem verbalnem pomnjenju in o šibkem vidno-prostorskem pomnjenju. Učenec si je težko zapomnil obliko črk in besed. Učenčevo procesiranje informacij je bilo počasnejše. Vidne so bile težave na področju zaporedij. Učenec 2 je počasneje usvajal spretnosti branja in pisanja.

Pri branju je črkoval posamezne besede. Samostojno je zapisal 20 krajših besed iz seznama besed. Pri pisanju je težko izrazil svoje ideje in misli ter ni uporabil ločil. Učenec je samostojno prepoznal števila do 12. Pravilno je določil predhodnik in naslednik števil. S pomočjo je štel do 30 in rešil preproste račune seštevanja in odštevanja do 20.

Šolsko leto 2008/2009 – 2. razred

Učenec 2 je imel v drugem razredu osnovnošolskega izobraževanja težave na področju grobo motoričnih in fino motoričnih veščin. Bil je neroden, spotikal se je ob predmetih in padal.

Težave je imel pri veščinah lovljenja in pri vožnji s kolesom. Razvito je imel slabšo vidno motorično koordinacijo, prostorsko in časovno predstavljivost. Imel je močan pritisk na podlago in nepravilen prijem pisala. Težave so se kazale na področjih vidnega zaznavanja, ob šibki vidni diskriminaciji in vidnem sledenju. Učenec je bil senzorno občutljiv na barve. Na področju govorno-jezikovnega funkcioniranja je izkazoval dobro razumevanje verbalnega jezika. Občasno je dobesedno razumel slišano. Učenec 2 je imel dober besedni zaklad in dobro verbalno sklepanje. Težave so bile prisotne na področju ekspresivnega jezika/govora, kjer je bilo prepoznati slabše jezikovno izražanje, nepravilno strukturo jezika, slabši priklic besed in težave oblikovanja odgovorov na vprašanja. V pogovoru je uporabljal kratke povedi in se ni rad vključeval v razredne razprave. Pomanjkljivo je vzpostavljal in vzdrževal očesni stik. Na področju fonoloških sposobnosti je učenec imel težave pri prepoznavanju števila zlogov v besedi, sintezi glasov v besedo in prepoznavanju zadnjega glasu v besedi. Pravilno je prepoznal prvi glas v besedi in nadaljeval zaporedje rim. Na področju pisanja je imel težave pri pisnem

69 izražanju. Učenec 2 je potreboval pomoč pri zapisu povedi, uporabi velike začetnice in pike.

69 izražanju. Učenec 2 je potreboval pomoč pri zapisu povedi, uporabi velike začetnice in pike.