Sinteza ugotovitev prilagoditev učnega okolja učencev s specifičnimi učnimi

Analiza dokumentov učencev s SUT je pokazala, da so učitelji na področju prilagoditve fizičnega učnega okolja Učenki 3 in Učencu 4 prilagodili sedežni red. Oba učenca sta sedela v prvih vrstah, blizu učitelja. Učenka 3 je imela mizo samo zase. Učenec 2, Učenka 3 in Učenec 4 so v učilnici imeli mirni kotiček, kamor so se lahko umaknili, ko so potrebovali počitek ali prostor za sprostitev in pomiritev. Učencu 1 so v razredu omogočili posebno mizo z naklonom.

Na področju didaktičnega učnega okolja so učitelji izvajali strategije dobre poučevalne prakse s podajanjem jasnih in kratkih navodil. Navodila in naloge so pri Učencu 2 in Učencu 4 razdelili na več krajših delov, jih podajali postopoma po pravilnem zaporedju, preverili njihovo razumevanje ter ponudili dodatno razlago. Pri treh od štirih učencev so učitelji vključili več-čutne pristope učenja in poučevanja. Učencu 2 so pri pouku omogočili več časa za reševanje nalog ter Učencu 4 več vaj in ponovitev za boljšo zapomnitev in avtomatizacijo. Vsi štirje učenci so prejeli redne povratne informacije za opravljeno delo in vedenje ter redne pohvale in nagrade za trud. Pri poučevanju in učenju so učitelji učencem omogočili različne opore in učne pripomočke, kot so nastavki za pisala, barvna bralna ravnilca, barvna očala, vizualne opore, konkretni material za preštevanje in seštevanje, male table, stotični kvadrat in številski trak. Vsi štirje učenci so pri pouku imeli dostop do informacijsko-komunikacijske tehnologije, predvsem do računalnika pri daljših nalogah pisanja. Pri prilagajanju gradiv in učnih listov so Učencu 1 in Učenki 3 učna gradiva pripravljali na papir pastelnih barv, Učenec 1 pa je poleg navedenega imel še večji razmik črtovja. Učitelja sta Učenko 3 in Učenca 4 usmerjala na pričakovano vedenje, o katerem so se pogovarjali v času jutranjega kroga. Učenec 4 je imel z učiteljem dogovorjene neverbalne znake za usmerjanje pozornosti in prekinitev motečega vedenja.

Na področju prilagoditev socialnega učnega okolja sta bila dva učenca od štirih deležna pomoči v manjši skupini za učenje socialnih veščin. Najpogosteje so učitelji uporabljali redno komunikacijo s starši o delu, vedenju učencev ter izvajanje vrstniške pomoči in razrednega tutorstva. Učenci so tako prejemali vrstniško pomoč ter tudi sami nudili učno pomoč mlajšim učencem. Učitelji so v razredu Učenke 3 in Učenca 4 postavili jasne meje vedenja in skupaj z učenci oblikovali pravila vedenja. Za omogočanje doživljanja uspeha in izboljšanje razredne klime so učitelji Učenca 1 nagrajevali za trud in opravljeno delo ter pred vrstniki poudarjali njegova močna področja.

Analiza strokovne dokumentacije učencev je pokazala, da so vsi štirje učenci prejemali skupinsko in individualno pomoč v in izven razreda, ki jo je izvajal učitelj pomočnik in koordinator za posebne potrebe. Učenec 1 in Učenec 2 sta prejemala individualno pomoč zunanjega strokovnjaka za področje SUT. Trije učenci od štirih so pri pouku imeli diferencirana učna gradiva in liste, kjer je bila zmanjšana količina nalog. Učenec 1 in Učenec 2 sta imela omogočen dodaten čas reševanja, ki je bil prilagojen njunemu tempu dela. Pri učenju je Učenec 4 imel omogočenih več možnosti in vaj za utrjevanje učne snovi ter šolskih veščin.

97 10.4 Predstavitev primera dobre prakse specialne šole za učence s specifičnimi učnimi

težavami Predstavitev šole

Red Rose School je zasebna, dnevna in specialna šola, namenjena učencem s SUT. Šola izvaja osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje z enakovrednim standardom za učence, stare od 7 do 16 let. Nahaja se v manjšem obmorskem mestu Saint Annes on Sea na zahodni obali Anglije. Gre za manjšo šolo, ki sprejme do 52 učencev z blagimi ali izrazitimi in prepoznanimi SUT in z izkušnjami, zaradi katerih so v običajnem šolskem okolju doživeli neuspeh. Na šolo se lahko vključijo učenci s specifičnimi bralno-napisovalnimi težavami, specifičnimi učnimi težavami pri matematiki, dispraksijo, specifičnimi primanjkljaji na področju jezika, z motnjo pomanjkljive pozornosti in hiperaktivnosti, z motnjo pozornosti in tudi učenci, ki imajo blage značilnosti motenj avtističnega spektra (Lannen in Lannen, 2006).

Učenci na šolo Red Rose School najpogosteje pridejo v času prehoda med osnovnošolskim in srednješolskim izobraževanjem, in sicer med 11. in 12. letom starosti. Dr. S. Lannen je v intervjuju povedala, da je za učence s SUT ravno ta prehod težek, saj preidejo »iz osnovnošolskega izobraževanja, kjer je bilo manjše bolj prilagojeno okolje, v srednjo šolo, kjer je bilo več učnih predmetov, veliko več učne snovi, s čimer se niso uspeli soočiti in uspešno prilagoditi. To je močno vplivalo na njihovo čustveno področje, samopodobo in veliko od njih je začelo izražati neprimerno vedenje«. Veliko učencev na specialni šoli ima prepoznane sopojavne motnje oziroma podanih več diagnoz strokovnjakov na področju zdravstva, sociale in izobraževanja. Zato na šoli Red Rose School poudarjajo prepoznavanje primanjkljajev in sopojavnih motenj ter jim želijo za dosego njihovega polnega potenciala zagotoviti učno okolje, ki skrbi za raznolikost čustvenih in učnih potreb (Red Rose School SEND Local Offer, 2014).

Čeprav je šola zasebna in majhna je del procesa inkluzije, saj je njihov cilj z intenzivnimi pristopi, usmerjenimi na posameznega učenca, pripraviti učence za vrnitev v redno oz. nadaljnje izobraževanje (kolidž). Kot pravita soustanovitelja šole S. Lannen in Lannen (2006), »brez takšne podpore bi realnost predstavljala izključitev in ne vključitev« učencev s SUT in sopojavnimi motnjami (str. 42).

Začetki

Specialna šola Red Rose je bila ustanovljena leta 1997. Prvo leto delovanja je bilo v šolo vključenih 5 učencev, zaposlen pa je bil 1 učitelj. Dve leti kasneje je bilo v šolo vpisanih 52 učencev, kar je preseglo kapacitete njihovih začetnih prostorov. Leta 1999 so šolo preselili na novo lokacijo, kjer ima šola odprta svoja vrata še danes.

Vodilo šole

Šolo vodi močan šolski etos, ki je vodilo vseh strokovnih delavcev in ki ga občutiš na vsakem koraku. »Vsak učenec si zasluži, da v polnosti uresničuje svoj potencial. Ta potencial bo dosežen s tem, da je vsakemu učencu omogočeno – znotraj krščanskih načel in vrednot – pastoralno okolje, v katerem lahko izkušeni strokovnjaki ob uporabi priznanih sodobnih virov omogočijo individualno diferenciacijo učnega načrta in podporo pri izgradnji otrokovega samospoštovanja in ob tem široko in uravnoteženo izobrazbo« (Lannen in Lannen, 2006, str.

43). Večina učencev, ki pride na Red Rose, je v rednem šolskem okolju doživela številne neuspehe in slabe izkušnje, zaradi česar so postali občutljivi in ranljivi. Zato je pomembno, da se v novem šolskem okolju počutijo varne in začnejo ponovno zaupati, kar pa po mnenju dr. S.

Lannen lahko dosežemo samo z osebjem, ki ustvarja ljubeče in skrbne odnose z vsakim otrokom posebej.

98 Na šoli prevladuje pozitivna klima med zaposlenimi in učenci ter pozitivna naravnanost k sprejemanju učenčevih primanjkljajev. Dr. S. Lannen je v intervjuju dejala: »Na šoli bi lahko rekli, da imamo dva 'lepila', ki ohranjata to šolo posebno; to so odnosi, ki temeljijo na zaupanju in ljubezni, ter krščanske vrednote« in nadaljevala »vse temelji na ljubezni, zaupanju, odnosih in vrednotah.«

Potek šolskega dneva

Šolski dan se začne z zbiranjem učencev na šolskem igrišču malo pred 9. uro. Ob 9. uri se jim na igrišču pridružijo timski učitelji, ki učence pospremijo v razrede. Dopoldanski pouk je namenjen poučevanju jezikoslovja in matematike, ki ga izvaja učitelj razrednik, popoldanski pouk pa naravoslovnim in družboslovnim predmetom, ki ga izvajajo predmetni učitelji.

Pouk se začne z jutranjim krogom ob 9. uri in nadaljuje s poukom angleščine, ki traja vse do 10.15. Nato se vsi učenci skupaj zberejo v avli šole, kjer jih nagovori ravnatelj. Gre za dnevna jutranja srečanja, kjer ravnatelj, učitelji ali različni gosteči strokovnjaki spregovorijo o različni tematiki. Pogosto se pogovarjajo o lepem vedenju, spoštovanju drug drugega, nudenju pomoči drug drugemu, prijaznosti, izražanju svojih čustev, sprejemanju mnenj drugih, učenju zaupanja lastnim zmožnostim, učenju odpuščanja drugim, učenju biti dober državljan itd. Govorijo tudi o tekočem dogajanju v svetu. Takšna srečanja trajajo od 20 do 30 minut na dan.

Po jutranjem srečanju imajo učenci odmor za malico, ki ga po navadi preživijo na šolskem igrišču v spremstvu timskih učiteljev, ki za učence pripravijo različne športne aktivnosti.

Pouk nato nadaljujejo z matematiko, ki traja vse do 12. ure, ko imajo učenci glavni odmor za kosilo in igro na igrišču. Učenci se ob 13. uri ponovno zberejo v razredih, kjer začnejo s popoldanskim poukom naravoslovnih in družboslovnih predmetov. V popoldanskem času pouka učenci menjavajo učilnice in predmetne učitelje. Pouk se na specialni šoli Red Rose zaključi 30 min prej (ob 15. uri) kot na ostalih šolah v Angliji, saj se učenci na šolo dnevno vozijo tudi iz več kilometrov oddaljenih krajev. Pred šolo učence pričakajo taksiji, ki jih odpeljejo domov.

Šolsko učno okolje

Šola se nahaja v dvonadstropni opečnati hiši ob morju. Vsi prostori na šoli so obarvani v pastelne barve in na vsakem koraku srečaš velike motivacijske napise (npr. »Ciljaj luno … tudi če zgrešiš, boš pristal med zvezdami«). Šola je za popestritev hodnikov izdelala stenske plakate s predstavljenimi cilji in željami učencev na šoli. Učilnice so velike, prostorne in z odprtim pogledom na morje. Opremljene so z omarami in policami za shranjevanje stvari, ki so slikovno označene. V vsaki učilnici sta dve veliki ovalni mizi, ki služita kot učiteljev kateder in kot mize za skupinsko delo ter jutranji krog. Vsaka učilnica ima urejen bralni in računalniški kotiček, kjer sta najmanj dva računalnika. Učilnice so bogato opremljene z interaktivnimi tablami in raznolikimi didaktičnimi in vizualnimi pripomočki. Stene učilnic so polepljene s stenskimi plakati koraki postopkov, zaporedji mesecev v letu, učno snovjo in opornimi informacijami.

Vsak učenec ima v razredu svoj delovni prostor, kjer ima pospravljene zvezke in ostale učne pripomočke. Ob straneh delovnega prostora imajo učenci prilepljene kratkoročne cilje, napis prevladujočega učnega sloga, poštevanko, črke in ostale učne opore. Delovni prostori učencem omogočajo individualno delo v mirnem kotičku, kjer ni motečih dejavnikov in kjer ima učenec na voljo vse potrebne učne opore in pripomočke. Šola ima tudi svoje šolsko igrišče, kjer učenci aktivno preživijo odmore.

Razredi so številčno majhni. V vsakem razredu je do 8 učencev in dva strokovna delavca, učitelj in učitelj pomočnik, ki ga na šoli imenujejo timski učitelj. Vsi pedagoški delavci na šoli so strokovno usposobljeni za delo z učenci s SUT, ADHD in MAS. Šola vsaj trikrat na leto pripravi

99 in organizira izobraževanja za zaposlene z različnimi temami, ki se navezujejo na izobraževanje učencev s PP. Predavanja izvaja dr. S. Lannnen ali ga. Lannen ali kakšen drug gostujoč predavatelj. Ta predavanja so organizirana po vsakem učnem obdobju, namenjena pa so ozaveščanju zaposlenih o novih smernicah dela, o novejših ugotovitvah in raziskavah.

Na šoli učencem nudijo tudi različne strokovne individualne in skupinske obravnave, od vedenjsko kognitivne obravnave, psihoterapije, igralne terapije, logopedske obravnave do obravnave pri specialistu za učence s SUT in MAS, ki na šolo prihaja dvakrat na teden. Na šoli omogočajo in nudijo tudi diagnostično ocenjevanje ter svetovanje o obravnavi in izobraževanju učencev na šoli ter zunanjim učencem. Učenci so po vsakem šolskem obdobju, trikrat v šolskem letu, testirani za napredek iz temeljnih šolskih veščin ter na čustvenem področju in samopodobi.

Šola poudarja timsko sodelovanje strokovnih delavcev in partnerski odnos s starši. Pomembna vez med šolo in domom predstavlja dnevnik, kjer učitelji dnevno vpisujejo svoja opažanja, napredek in domače naloge. Prav tako starši vanj vpisujejo svoja opažanja, vedenje doma, mnenja itd. Enkrat na teden imajo učitelji govorilne ure, na katerih svetujejo za delo doma.

Vsak ponedeljek imajo vsi zaposleni timski sestanek.

Slika 6 Učilnica na specialni šoli Red Rose – delovni prostor (vir: osebni arhiv)

Red Rose, specialna šola za učence s SUT, v svojem učnem programu sledi nacionalnemu kurikulumu, ki ga diferencira in modificira glede na močna področja in posebne potrebe vsakega posameznika (Red Rose School SEND Local Offer, 2014). Velika mera fleksibilnosti kurikuluma je mogoča, ker zasebne šole v Angliji niso dolžne slediti nacionalnemu kurikulumu (Inclusive Schooling, 2001).

Poučevanje učiteljev temelji na več-čutnem pristopu in prilagajanju nalog v okviru pouka vsakemu posamezniku. Pri pouku je velik poudarek na skupinskem delu in uporabi sodobnih pristopov ter strategij za delo z učenci s SUT. Učenci so pri skupinskem delu razdeljeni glede na svoje zmožnosti in cilje. Frontalnega pouka je pri pouku angleščine in matematike zelo malo.

Učitelj posreduje učno snov v manjši skupini, ki jo razloži na primeru podanih nalog in ob konkretnem materialu. Pri poučevanju učitelj upošteva učni stil učenca, ki ga preverijo vsako leto ob začetku novega šolskega leta.

100 Učenci si ob pomoči učitelja postavijo svoje kratkoročne cilje, ki jih natisnejo in prilepijo na vidno mesto. Učitelj naredi z učencem vsak konec tedna evalvacijo doseganja ciljev in mu svetuje, kaj naj naredi za dosego ciljev.

V razredu vsakodnevno izvajajo individualni trening branja in črkovanja. Vsak učenec ima bralno knjigo, ki je prilagojena glede na njegovo stopnjo branja. Tako v času dopoldanskega pouka med poučevanjem angleščine timski učitelj povabi vsakega učenca posebej na individualno branje v drug del učilnice, kjer je bralni kotiček. Timski učitelj spremlja glasno branje učenca in zabeleži evalvacijo branja v dnevnik učenca. Količina in čas branja je diferencirana za vsakega posameznika. Ob koncu šolskega dneva učenci bralno knjigo odnesejo domov in doma nadaljujejo z branjem s starši, ki v dnevnik branja zabeležijo število prebranih strani in dodajo kakšen komentar ali vprašanje. Dva do trikrat na teden timski učitelj z učenci izvaja izmenično branje. Ob koncu branja se z učencem pogovori o prebrani vsebini.

Na področju pisanja timski učitelj redno, trikrat na teden, izvaja krajše vaje črkovanja s strukturiranim računalniškim programom Pospešeno pisanje (program je opisan v poglavju Specifični treningi za razvijanje šolskih veščin). Učenci vsak petek za domačo nalogo prejmejo seznam besed, katerih črkovanja se učijo s strategijo Poglej, prekrij, napiši, preveri (Reid, 2009). Vsak ponedeljek timski učitelj individualno preveri črkovanje teh besed in poda povratno informacijo staršem.

Šola veliko pozornosti nameni spremljanju napredka učenca in praznovanju uspeha ob vsaki priložnosti. Z rednim nagrajevanjem vsakega malega napredka in vloženega truda učencu omogočijo ponovno občutiti uspeh. Tako imajo na šoli izdelano metodo nagrajevanja s prejemanjem točk za delovni trud in vzorno vedenje, ki vodi do razredne nagrade in ob koncu vsakega obdobja do nagrade ravnatelja, ki jo učenec prejme pred celotnim razredom.

10.4.1 Sinteza prejetih oblik pomoči in strategije po področjih posebnih potreb na specialni šoli za učence s specifičnimi učnimi težavami

Z analizo strokovnih dokumentov iz specialne šole učencev z izrazitimi SUT in sopojavnimi motnjami smo ugotovili, katere strategije, metode in oblike pomoči so prejeli učenci na specialni šoli Red Rose.

Na področju govorno-jezikovnega funkcioniranja sta Učenka 3 in Učenec 4 prejela pomoč na področju fonoloških sposobnosti z vajami analize besed na glasove, odstranjevanje, dodajanje in zamenjavo glasov v besedi. V besedah sta barvno označevala zloge ter določala dolge in kratke besede. Iz danih črk sta sestavljala nove besede. Učenec 4 je za izboljšanje povezave grafem – fonem imel vizualno oporo abecede, na kateri je po navodilih iskal črko za posamezen glas. Pomoč Učenca 1 in Učenca 2 je bila usmerjena na širjenje besednjaka z iskanjem neznanih besed v slovarju angleškega književnega jezika, oblikovanjem didaktičnih iger z neznanimi besedami in novimi pojmi, oblikovanje seznama besed ali novih pojmov pri posamezni učni snovi, iskanje sopomenk, protipomenk in nadpomenk besedam. Učenec 2 je izvajal vaje na področju pomena besed, kjer je ob pomoči slovarja v poved vstavil pravilno besedo in preverjal ustreznost pomenske rabe besed v samostojnem zapisu. Na šoli učitelji vsakodnevno izvajajo jutranji krog, ki je namenjen diskusijam, učenju socialnih spretnosti, učenju izražanja in prepoznavanja čustev ter pogovoru o vedenju. Z diskusijami učenci urijo komunikacijske spretnosti, se učijo izražati svoje mnenje, poslušati in upoštevati mnenje drugih ter se ustrezno odzvati ob nestrinjanju. Te spretnosti so urili s pomočjo socialnih zgodb, igre vlog in s strukturiranimi nalogami za delo v paru ali v skupini. Učenka 3 je bila vključena v redne treninge socialnih in komunikacijskih veščin, ki jih je izvajal zunanji strokovnjak za učence s

101 SUT in MAS. V jutranjem krogu so se učenci ob socialnih zgodbah pogovarjali o primernem in neprimernem vedenju. Učiteljica je ob primerih neprimernega vedenja spodbujala učence, da poiščejo rešitev za primerno vedenje. Za spodbujanje primernega vedenja in pomoči so bili učenci dnevno nagrajeni s točkami. V vsakem razredu imajo izdelana razredna pravila, ki so izobešena na vidnem mestu. Zaradi pogostejših kršitev razrednih pravil sta si Učenka 3 in Učenec 4 zapisala dnevni cilj vedenja (npr. sošolcu pomagam pri računih seštevanja). Ob uresničitvi cilja sta bila nagrajena. Učenci med poukom prejmejo redne povratne informacije za opravljeno delo, pohvale in nagrade. Na celi šoli imajo enoten sistem zbiranja točk za dobro opravljeno delo in lepo vedenje, ki ga ob koncu vsakega šolskega obdobja s priznanjem nagradi ravnateljica šole. Učenci imajo oblikovane mape napredka, kamor tedensko vstavljajo dobro opravljena dela. Vse te strategije smo uvrstili na področje motivacije učenja. Na področju pozornosti sta Učenec 2 in Učenka 3 prejemala krajše naloge. Učenec 1 si je ob pomoči učitelja oblikoval individualne cilje za usmerjanje pozornosti na nalogo (npr. pri nalogah računanja v individualnem kotičku delam 20 minut). Za pomoč pri usmerjanju pozornosti je uporabljal odštevalnik časa. Učenka 3 in Učenec 4 sta uporabljala barvna pisala, s katerimi sta si podčrtovala pomembne informacije v navodilu naloge in v izročkih učne snovi. Za izboljšanje pomnjenja so Učenca 4 spodbujali na uporabo strategije oblikovanja miselnega vzorca učne snovi. Učenec 2 je pri učni snovi oblikoval seznam novih pojmov besed. Učenci pri pouku redno oblikujejo stenske plakate novih učnih snovi, ki jih razobesijo v učilnici ter so jim v pomoč pri utrjevanju. Na področju izvršilnih funkcij je Učenka 4 uporabljala kartonček oz. ček listo za pripravo delovnega prostora in šolskih potrebščin. Učenko 4 so učili uporabe organizatorja za razporejanje dnevnih aktivnosti in šolskih nalog. Pred izvajanjem nalog so učitelji učenki postavili jasna pričakovanja in zahteve, s katerimi so želeli izboljšati učenkino vztrajanje in dokončevanje nalog. Za samonadzor vedenja in zmanjšanje motenja pouka sta imela Učenka 3 in Učenec 4 na vidnem mestu pritrjen opomnik za dvigovanje roke in v miru počakati na besedo.

Kot smo že omenili med prilagoditvami učnega okolja, so vsi učenci v vseh razredih na šoli deležni vsakodnevnega individualnega treninga branja. V razredu redno izvajajo branje v paru in skupini. Med vajami branja so učenci spodbujeni na uporabo strategij med in po branju. Med branjem so Učenec 1, Učenec 2 in Učenec 4 označevali neznane besede. Učenec 1 in Učenec 4 sta si oblikovala seznam neznanih besed z njihovo razlago. Med branjem so učence usmerjali na predvidevanje besed iz konteksta, kar so utrjevali na nalogah vstavljanja besed v povedi in s skupinskim branjem. Po branju so učenci pisno ali ustno odgovarjali na vprašanja o prebranem. Učenec 2 je v besedilu poiskal odgovor na vprašanje, ga barvno označil in si z njim pomagal pri oblikovanju pisnega odgovora. Z vodenimi vprašanji so Učenca 1 in Učenca 2

Kot smo že omenili med prilagoditvami učnega okolja, so vsi učenci v vseh razredih na šoli deležni vsakodnevnega individualnega treninga branja. V razredu redno izvajajo branje v paru in skupini. Med vajami branja so učenci spodbujeni na uporabo strategij med in po branju. Med branjem so Učenec 1, Učenec 2 in Učenec 4 označevali neznane besede. Učenec 1 in Učenec 4 sta si oblikovala seznam neznanih besed z njihovo razlago. Med branjem so učence usmerjali na predvidevanje besed iz konteksta, kar so utrjevali na nalogah vstavljanja besed v povedi in s skupinskim branjem. Po branju so učenci pisno ali ustno odgovarjali na vprašanja o prebranem. Učenec 2 je v besedilu poiskal odgovor na vprašanje, ga barvno označil in si z njim pomagal pri oblikovanju pisnega odgovora. Z vodenimi vprašanji so Učenca 1 in Učenca 2