3. OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI
3.6. Zaposlovanje oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju
Učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki zaključijo prilagojen osnovnošolski program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, so opravilno sposobni in iščejo delo na trgu dela kot vsi ostali iskalci zaposlitve (Jurišić, b. d. b.).
Zaposlovanje oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju je ena zahtevnejših nalog v naši družbi. Barič (2009) ugotavlja, da stanja zaposlenosti oz. brezposelnosti oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju ne moremo natančno določiti, ker številni pri prijavi na Zavodu za zaposlovanje ne navedejo, da so zaključili osnovne šole s prilagojenim programom. Le sklepamo lahko, da so osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju tiste, ki so uvrščene v kategorijo nižjega in srednje poklicnega izobraževanja. Glede na to, da je brezposelnost splošne populacije tesno povezana z
28 izobrazbeno strukturo posameznikov, lahko to prenesemo tudi na populacijo oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
Primerjava izobrazbene strukture brezposelnih kaže, da nižja stopnja izobrazbe pomeni večje število brezposelnih (»Registrirano brezposelne osebe po ravni izobrazbe«, 2018). To pomeni, da so osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju zaradi nižje stopnje izobrazbe bolj verjetno brezposelne kot zaposlene in jih zato uvrščamo v ranljivo skupino iskalcev zaposlitve.
V Sloveniji je med letoma 2010 in 2013 potekal projekt Prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. Namen projekta je bil, da bi pomagali mladim s posebnimi potrebami pri tranziciji iz izobraževanja na trg dela. Vanj je bilo vključenih 62 mladih s posebnimi potrebami, torej učencev, srednješolcev in študentov. V sklopu projekta je bilo usposobljenih 15 svetovalcev, ki so mladim s posebnimi potrebami pomagali na trg dela. Projekt je pokazal, da so se mladostniki pozitivno odzvali na ponujeno strokovno pomoč. Ugotovili so še, da prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela v Sloveniji ni v celoti in zanesljivo urejen, saj bi ga bilo treba podpreti z izvajanjem zakonodaje in politik, ki bi omogočale potrebne pogoje in organizacijske strukture za strokovno delo tudi v bodoče. Na ta način bodo mladi s posebnimi potrebami na trgu dela veliko bolj enakovredni z drugim skupinami, zato se bo verjetno postopoma zmanjšala tudi njihova nezaposlenost (Bervar, 2014).
V letih od 2018 do 2021 se bo projekt še razširil, saj predvideva vključitev 2100 mladih s posebnimi potrebami. Cilj projekta ostaja enak, v ospredju pa je, da bi mladi s posebnimi potrebami pridobivali kompetence, se čim hitreje aktivirali in se približevali trgu dela. Cilj je tudi ozaveščati in motivirati delodajalce za zaposlovanje mladih s posebnimi potrebami (Bervar, 2014).
Tudi na okrogli mizi na temo vključevanja otrok s posebnimi potrebami, ki jo je v sklopu praznovanja 70-letnice ustanovitve šole za otroke s posebnimi potrebami leta 2015 organizirala OŠ Jela Janežiča iz Škofje Loke, pri kateri sem sodelovala tudi sama, je bilo ugotovljeno, da imajo absolventi šol s prilagojenim programom pri zaposlovanju velike težave.
Iz poročila z okrogle mize lahko razberemo, da so si bili delodajalci, ki so se udeležili okrogle mize in ki še vedno zaposlujejo osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju (veliko delodajalcev je odklonilo sodelovanje, ker teh oseb ne zaposlujejo več, saj nimajo primernega dela zanje) enotni, da osebe z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi potrebujejo bistveno več časa za profesionalno usposabljanje kot redna populacija in se težje ter dlje časa prilagajajo na delo oz. delovno mesto. Pri učenju potrebujejo razumevanje, topel odnos, umirjeno delovno okolje, pri delu pa postopoma pridobivajo na kvantiteti (učinku) in kakovosti. Delodajalci tudi ugotavljajo, da omenjenih oseb v praksi ne zaposlujejo več, saj so podjetja storilnostno naravnana. Dela se vedno bolj mehanizirajo, lažjih del ni več, zato je za osebe z
29 lažjimi motnjami v duševnem razvoju zelo težko najti primerno delo. Kadar se obseg dela v delovnih organizacijah manjša, najprej krčijo pomožna dela. Tehnologija napreduje, zato se ves čas potrebuje osvajanje novih znanj. Delodajalci so omenili tudi težave z mentorji, ki bi jih zaposlene osebe s posebnimi potrebami potrebovale, teh pa ni na voljo (Šmid in Šturm, 2015).
Tako na dogodku, kjer so odprli razpravo o problemih zaposlovanja in o možnostih zaposlitve oseb s posebnimi potrebami (Šmid in Šturm, 2015) kot pri projektu Prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela (Bervar, 2014) so izpostavili, da mladi, ki zapustijo šolanje, ostanejo doma in se ne prijavijo v evidenco brezposelnih, tisti pa, ki to storijo, se soočajo z dolgotrajno brezposelnostjo. V času brezposelnosti izgubljajo strokovno znanje, delovne navade, samozavest …
Z namenom pomoči pri prehodu iz šolanja v zaposlitev za skupino oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju so v CIRIUS Vipava organizirali triletni tranzicijski model Program dodatnega usposabljanja odraslih. V sklopu modela so izvajali delavnice, v katerih so vključeni pridobivali izobraževalne, zaposlitvene in socialne kompetence, ki so potrebne za zaposlovanje. Udeleženci so se preizkusili v občasnem zaposlovanju ter vodeno, pod mentorstvom strokovne službe centra, vstopali na prilagojeni trg delovne sile. Rezultati projekta so pokazali, da so mnenja udeležencev – tako vključenih mladostnikov, njihovih staršev in mentorjev ter obrtnikov – skladna. Vsi so s potekom izvedbe vodenega zaposlovanja zadovoljni in si želijo, da bi se projekt nadaljeval (Žgur in Čuk, 2015).
Podoben model zaposlovanja bi lahko oblikovali tudi za srednješolce z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, saj bi se lahko tako lažje in uspešneje vključili na trg delovne sile.
30
EMPIRIČNI DEL 4. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Številni avtorji (Knaflič, 2000; Možina, 2011; Nolimal, 2000; Pečjak, 2012; Starc, 2011) izpostavljajo, da posameznik za uspešno vključevanje in delovanje v šolskem in širšem družbenem okolju ter za svoj osebnostni razvoj potrebuje določeno stopnjo funkcionalne pismenosti. O tem, kako so pismeni posamezniki s posebnimi potrebami, predvsem tisti z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so kljub svojim razvojnim posebnostim uspešno zaključili osnovnošolsko in nekateri tudi poklicno izobraževanje, v Sloveniji še nimamo podatkov. V ta namen smo zasnovali raziskavo, s katero želimo ugotoviti stopnjo funkcionalne pismenosti posameznikov z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Osredotočili se bomo na stopnjo njihove besedilne in dokumentacijske pismenosti kot temeljnih sestavin funkcionalne pismenosti.
S področja pismenosti, ki zajema tudi odrasle s posebnimi potrebami, je bila v Sloveniji opravljena le raziskava specifičnih motenj učenja in pismenosti pri mladostnikih in odraslih (Magajna idr., 2004). Izsledki raziskave kažejo, da je povprečni rezultat teh oseb pomembno nižji tudi na področju besedilne in dokumentacijske pismenosti.
Relevantnost raziskovalnega problema potrjuje tudi dejstvo, da so dosežki učencev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju v prilagojenem programu vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, ki se nanašajo na področje pismenosti, na nacionalnem preverjanju znanja ob koncu osnovnošolskega izobraževanja skromni. Tudi raziskava strukture in razvoja bralne pismenosti učencev v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom ugotavlja, da manj kot 10 % učencev ob zaključku devetletke usvoji bralno tehniko do stopnje, ko bodo svojo pozornost lahko usmerili na bralno razumevanje (Jenko, 2016).
5. CILJI RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
5.1. Cilji raziskave
Z raziskavo želimo ugotoviti stopnjo funkcionalne pismenosti posameznikov z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti. Zanima nas tudi morebiten vpliv spola, starosti in zaposlitve na funkcionalno pismenost posameznikov.
Pričakujemo, da bodo pridobljene ugotovitve pripomogle k nadaljnjemu, še bolj poglobljenemu raziskovanju na tem področju. Želeli bi, da bi rezultati raziskave
31 prispevali k pripravi in izvedbi programov za ohranjanje in razvijanje funkcionalne pismenosti pri tistih posameznikih, ki so zaključili formalno izobraževanje.
5.2. Raziskovalna vprašanja
Za potrebe raziskave smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kakšna je z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti stopnja funkcionalne pismenosti srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom?
2. Kakšna je z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti stopnja funkcionalne pismenosti odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju po zaključku formalnega osnovnošolskega izobraževanja?
3. Ali z vidika funkcionalne pismenosti obstaja statistično pomembna razlika med stopnjo pismenosti srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju?
4. Ali spol vpliva na stopnjo funkcionalne pismenosti?
5. Ali starost posameznikov vpliva na stopnjo funkcionalne pismenosti?
6. Ali zaposlitev oseb vpliva na njihovo funkcionalno pismenost?
5.3. Hipoteze
Prvo hipotezo smo postavili v povezavi s tretjim raziskovalnim vprašanjem. Druga, tretja in četrta hipoteza se nanašajo na četrto raziskovalno vprašanje. Peto hipotezo smo postavili v povezavi s petim raziskovalnim vprašanjem. Šesta hipoteza pa se nanaša na zadnje, šesto raziskovalno vprašanje.
H1: Na področju funkcionalne pismenosti ne obstaja statistično pomembna razlika med srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in zaposlenimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
H2: Na področju funkcionalne pismenosti obstaja statistično pomembna razlika med moškimi in ženskami, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom.
32 H3: Moški z lažjimi motnjami v duševnem razvoju izkazujejo višjo raven dokumentacijske pismenosti kot ženske z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
H4: Ženske lažjimi motnjami v duševnem razvoju izkazujejo višjo raven besedilne pismenost kot moški z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
H5: Sodelujoče osebe v raziskavi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, starejše od 27 let (možnosti vključitve v izobraževanje odraslih), izkazujejo nižjo raven besedilne in dokumentacijske pismenosti od mlajših z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
H6: Posamezniki z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so bili vsaj enkrat zaposleni, so bolj funkcionalno pismeni od tistih, ki se niso nikoli zaposlili.
6. METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja ter kvantitativni pristop. Podatke smo pridobili s tehniko testiranja znanja s testom znanja.
6.1. Vzorec
Način vzorčenja je bil slučajnostni in priložnostni.
Vzorec izbranih srednjih šol smo pridobili na podlagi načrtnega (vnaprej dogovorjenega) izbora in je vključeval pet srednjih šol na Gorenjskem, kjer izvajajo nižje poklicno izobraževanje. Odrasle osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so že zaključile izobraževanje, smo izbrali priložnostno. Prihajajo iz cele Slovenije.
Preučevani skupini sestavlja 51 srednješolcev nižjega poklicnega izobraževanja z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, in 20 odraslih oseb, ki so uspešno zaključili šolo s prilagojenim programom vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom.
33 Graf 1: Sodelujoči v raziskavi
V raziskavi je sodelovalo 22 oseb ženskega spola (30,99 %) in 49 oseb moškega spola (69,01 %).
Graf 2: Vzorec glede na spol
Srednješolci, zajeti v vzorcu, so stari med 16 in 20 let. Večina jih obiskuje 1. in 2.
letnik nižjega poklicnega izobraževanja, sedem pa je takih, ki so s šolanjem nadaljevali v srednjem poklicnem izobraževanju.
71,83 %
28,17 %
SODELUJOČI
SREDNJEŠOLCI
ODRASLE OSEBE
69,01 %
30,99 %
SPOL
MOŠKI
ŽENSKE
34 Graf 3: Starost srednješolcev
Za potrebe raziskave smo odrasle osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju po starosti razvrstili v štiri starostne skupine. V prvo skupino sodijo odrasli, stari od 23 do 26 let, ki so z izobraževanjem zaključili pred najmanj petimi leti. V drugo skupino spadajo odrasle osebe, stare od 27 do 30 let, ki so z izobraževanjem zaključene pred 10 do 13 leti, v tretjo skupino odrasle osebe stare od 31 do 40 let in v zadnjo skupino tiste osebe, ki so stare od 41 do 50.
Graf 4: Starost odraslih po skupinah 51%
29% 10%
8%
2%
STAROST - SREDNJEŠOLCI
16 17 18 19 20
35% 20%
20%
25%
STAROST - ODRASLI
23-26 27-30 31-40 41-50
35 Spodnji graf prikazuje delež odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju glede na njihov zaposlitveni položaj. Delež odraslih, ki so bili vsaj enkrat zaposleni, znaša 45 %, kar predstavlja 9 oseb. Odraslih oseb, ki so že celo svoje življenje brezposelne, je 11, kar predstavlja 55 %.
Graf 5: Zaposlitev odraslih
6.2. Merski pripomoček
Pri zasnovi empiričnega dela smo naleteli na oviro, saj nismo našli nobenega obstoječega instrumenta, s katerim bi lahko preverili funkcionalno pismenost odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Zato smo priredili test avtorice Nataše Zupan (2007), ki ga je oblikovala za merjenje funkcionalne pismenosti oseb z značilnim razvojem, ki imajo slušno motnjo. Ohranili smo idejno zasnovo testa in naloge za preverjanje besedilne pismenosti, te smo v največji možni meri prilagodili značilnostim posameznikov z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
Neumetnostno besedilo in pripadajoče naloge za preverjanje dokumentacijske pismenosti smo izbrali iz Nacionalnega preverjanja znanja za učence prilagojenega programa vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom iz slovenščine (»Nacionalno preverjanje znanja ob koncu 3. obdobja v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom – slovenščina«, 2008). Izbrali smo tisto besedilo, za katerega smo menili, da ga posamezniki pogosto srečujejo ali ga bodo srečevali v vsakdanjem življenju in za razumevanje katerega bodo morali uporabiti svojo dokumentacijsko pismenost.
Uporabljeni merski instrument je sestavljen iz dveh delov. Prvi del testa se nanaša na splošne podatke o testirancih (leto rojstva, starost, spol, srednja šola in morebitna zaposlitev). Drugi del testa pa je namenjen preverjanju funkcionalne pismenosti in je
55% 45%
ODRASLI IN ZAPOSLITEV
vsaj enkrat zaposlen brezposeln
36 sestavljen iz dveh sklopov. Prvi sklop se nanaša na besedilno pismenost, drugi sklop pa na dokumentacijsko pismenost.
1. SKLOP: BESEDILNA PISMENOST
Besedilno pismenost smo preverjali z neumetnostnim besedilom – naročilnico. Sklop obsega šest nalog, ki preverjajo razumevanje prebranega na treh ravneh. Prva in druga naloga preverjata razumevanje na nižji ravni (dopolni podatke, prepiše podatke iz besedila), tretja in četrta naloga preverjata razumevanje na srednji ravni (razume bistvo besedila in povezanost med deli besedila, sklepa na podlagi danih podatkov), peta in šesta naloga pa preverjata razumevanje na višji ravni (bere med vrsticami, povezuje ideje besedila z lastnim znanjem in pričakovanji).
2. SKLOP: DOKUMENTACIJSKA PISMENOST
Dokumentacijsko pismenost smo preverjali z neumetnostnim besedilom – vremenska napoved. Sodelujoči so reševali naloge, pri katerih so se morali orientirati na vremenski karti iz dnevnega časopisa in hkrati razbrati določene podatke iz besedila.
Ta del testa je obsegal 10 nalog. Tudi v tem sklopu so naloge zastavljene tako, da preverjajo razumevanje na nižji ravni (prepoznati vrsto besedila, poiskati določene podatke ter jih prepisati oziroma povzeti njihov smisel, poiskati in razbrati grafične podatke). To raven razumevanja preverjajo naloge od prve do sedme. Razumevanje na srednji ravni preverjata osma in deveta naloga. Ti dve nalogi zahtevata uporabo zahtevnejših miselnih procesov, kot sta razumevanje in uporaba. Zadnja naloga se dotika najvišje ravni razumevanja, saj zahteva samostojni odgovor in se nanaša na razumevanje in vrednotenje vzročno-posledičnih zvez. Posamezne naloge so bile razvrščene v določeno raven pismenosti v Letnem poročilu o izvedbi nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2007/2008 (»Državna komisija za vodenje nacionalnega preverjanja znanja«, 2008).
Pri sestavi testa smo bili pozorni tudi na njegov obseg. Načrtovali smo, da bodo udeleženci test reševali največ eno šolsko uro.
Merski instrument smo preizkusili na pilotskem vzorcu sedmih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju (dve odrasli osebi in pet srednješolcev). Opazovali smo jasnost navodil, obseg testa in čas reševanja. Analiza je pokazala, da je test primerne težavnosti in daje vpogled v raziskovalno tematiko. Prvotni test je obsegal še sedem nalog, ki so se nanašale na preverjanje dokumentacijske pismenosti.
Izbrano neumetnostno besedilo je bil vozni red. Izkazalo se je, da je bil test preobsežen, zato smo zadnje neumetnostno besedilo izločili.
Test je torej skupno obsegal 16 nalog. Dosežen rezultat vsakega sodelujočega je bil izražen v točkah. Vsaka naloga je bila ovrednotena z eno točko. Rešitev je lahko le pravilna ali nepravilna. Slovnične in pravopisne napake niso vplivale na pravilnost odgovora, saj se osredotočamo na razumevanje besedila, torej je pomembna vsebinska pravilnost. Največje možno število doseženih točk na testu je 16.
37 6.3. Opis postopka zbiranja podatkov
Testiranje je potekalo med aprilom in julijem 2018. Srednješolce smo testirali na petih srednjih šolah na Gorenjskem, kjer izvajajo programe nižjega poklicnega izobraževanja. Pred testiranjem smo starše srednješolcev obvestili o namenu in poteku izvajanja raziskave. Pridobili smo njihova soglasja za sodelovanje srednješolcev v raziskavi in zbiranje ter obdelavo pridobljenih podatkov. Testiranje je potekalo eno šolsko uro v času pouka slovenskega jezika po vnaprejšnjem dogovoru s koordinatorjem raziskave na posamezni šoli (šolska svetovalna služba). Vsi srednješolci so imeli možnost podaljšanja časa, vendar to ni bilo potrebno. Sodelovali so vsi srednješolci v razredu, le da smo teste tistih, ki ne zadoščajo kriterijem (niso obiskovali šole s prilagojenim programom vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom), izločili. Srednješolcem je bila zagotovljena anonimnost.
Odrasle osebe smo testirali individualno. Večino smo jih obiskali na domu, z nekaterimi pa smo se srečali v knjižnici, kjer smo poskrbeli, da je bilo okolje mirno, brez motečih elementov. Testiranci so lahko reševali test toliko časa, kolikor so ga potrebovali. Nihče ni testa reševal dlje kot 50 minut.
Vse teste smo vrednotili sami, saj smo na ta način zagotovili natančnost in doslednost pri upoštevanju rešitev.
6.4. Spremenljivke
V raziskavi smo uporabili neodvisne in odvisne spremenljivke.
Neodvisne spremenljivke:
- spol sodelujočih v raziskavi - starost sodelujočih v raziskavi - zaposlitev
- skupina srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju - skupina odraslih z lažjimi motnjami v duševnem razvoju Odvisne spremenljivke:
- stopnja oz. raven pismenosti - besedilna pismenost
- dokumentacijska pismenost - (splošna) funkcionalna pismenost
38 6.5. Opis postopka obdelave podatkov
Zbrane podatke smo statistično obdelali s programom SPSS.
Za opisne spremenljivke smo izračunali absolutne frekvence in strukturne odstotke, za numerične spremenljivke pa aritmetične sredine in standardni odklon. Normalnost porazdelitve numeričnih spremenljivk smo preverili s Kolmogorov-Smirnov testom, enakost varianc pa z Leveneovim testom.
Za predstavitev odgovorov na raziskovalna vprašanja (ugotavljanje statistične pomembnosti razlik med skupinama) smo uporabili t-test za neodvisne vzorce ter analizo variance za neodvisne vzorce. Če rezultati pri določeni vrsti pismenosti niso bili normalno porazdeljeni, smo namesto t-testa za neodvisne vzorce naredili Mann-Whitney test.
Pri statističnem sklepanju smo uporabili 5 % stopnjo tveganja.
Rezultati so predstavljeni opisno, grafično in tabelarično.
39
7. REZULTATI IN INTERPRETACIJA
Rezultate bomo predstavili ločeno, po naslednjih vsebinskih sklopih:
Stopnja funkcionalne pismenost srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju
Stopnja funkcionalne pismenost odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju
Razlika med stopnjo pismenosti srednješolcev in odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju
Spol in funkcionalna pismenost
Starost in funkcionalna pismenost
Zaposlitev in funkcionalna pismenost
7.1. Stopnja funkcionalne pismenost srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju
Najprej nas je zanimalo, kakšna je z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti stopnja funkcionalne pismenost srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Vsak sklop preverja stopnjo funkcionalne pismenosti na treh ravneh.
Tabela 1: Opisna statistika – funkcionalna pismenost srednješolcev po ravneh
SREDNJEŠOLCI STOPNJA
PISMENOSTI N M SD MIN MAX %
1. RAVEN 51 7,06 1,15606 4,00 9,00 78
2. RAVEN 51 2,55 1,20522 ,00 4,00 64
3. RAVEN 51 1,57 1,02479 ,00 3,00 52
Srednješolci so najbolje reševali naloge, ki se nanašajo na prvo raven pismenosti. V povprečju so od možnih 9 točk dosegli 7,06 točk, kar predstavlja 78 % delež pravilnih
Srednješolci so najbolje reševali naloge, ki se nanašajo na prvo raven pismenosti. V povprečju so od možnih 9 točk dosegli 7,06 točk, kar predstavlja 78 % delež pravilnih