Srednješolci, zajeti v vzorcu, so stari med 16 in 20 let. Večina jih obiskuje 1. in 2.
letnik nižjega poklicnega izobraževanja, sedem pa je takih, ki so s šolanjem nadaljevali v srednjem poklicnem izobraževanju.
71,83 %
28,17 %
SODELUJOČI
SREDNJEŠOLCI
ODRASLE OSEBE
69,01 %
30,99 %
SPOL
MOŠKI
ŽENSKE
34 Graf 3: Starost srednješolcev
Za potrebe raziskave smo odrasle osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju po starosti razvrstili v štiri starostne skupine. V prvo skupino sodijo odrasli, stari od 23 do 26 let, ki so z izobraževanjem zaključili pred najmanj petimi leti. V drugo skupino spadajo odrasle osebe, stare od 27 do 30 let, ki so z izobraževanjem zaključene pred 10 do 13 leti, v tretjo skupino odrasle osebe stare od 31 do 40 let in v zadnjo skupino tiste osebe, ki so stare od 41 do 50.
Graf 4: Starost odraslih po skupinah 51%
29% 10%
8%
2%
STAROST - SREDNJEŠOLCI
16 17 18 19 20
35% 20%
20%
25%
STAROST - ODRASLI
23-26 27-30 31-40 41-50
35 Spodnji graf prikazuje delež odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju glede na njihov zaposlitveni položaj. Delež odraslih, ki so bili vsaj enkrat zaposleni, znaša 45 %, kar predstavlja 9 oseb. Odraslih oseb, ki so že celo svoje življenje brezposelne, je 11, kar predstavlja 55 %.
Graf 5: Zaposlitev odraslih
6.2. Merski pripomoček
Pri zasnovi empiričnega dela smo naleteli na oviro, saj nismo našli nobenega obstoječega instrumenta, s katerim bi lahko preverili funkcionalno pismenost odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Zato smo priredili test avtorice Nataše Zupan (2007), ki ga je oblikovala za merjenje funkcionalne pismenosti oseb z značilnim razvojem, ki imajo slušno motnjo. Ohranili smo idejno zasnovo testa in naloge za preverjanje besedilne pismenosti, te smo v največji možni meri prilagodili značilnostim posameznikov z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
Neumetnostno besedilo in pripadajoče naloge za preverjanje dokumentacijske pismenosti smo izbrali iz Nacionalnega preverjanja znanja za učence prilagojenega programa vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom iz slovenščine (»Nacionalno preverjanje znanja ob koncu 3. obdobja v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom – slovenščina«, 2008). Izbrali smo tisto besedilo, za katerega smo menili, da ga posamezniki pogosto srečujejo ali ga bodo srečevali v vsakdanjem življenju in za razumevanje katerega bodo morali uporabiti svojo dokumentacijsko pismenost.
Uporabljeni merski instrument je sestavljen iz dveh delov. Prvi del testa se nanaša na splošne podatke o testirancih (leto rojstva, starost, spol, srednja šola in morebitna zaposlitev). Drugi del testa pa je namenjen preverjanju funkcionalne pismenosti in je
55% 45%
ODRASLI IN ZAPOSLITEV
vsaj enkrat zaposlen brezposeln
36 sestavljen iz dveh sklopov. Prvi sklop se nanaša na besedilno pismenost, drugi sklop pa na dokumentacijsko pismenost.
1. SKLOP: BESEDILNA PISMENOST
Besedilno pismenost smo preverjali z neumetnostnim besedilom – naročilnico. Sklop obsega šest nalog, ki preverjajo razumevanje prebranega na treh ravneh. Prva in druga naloga preverjata razumevanje na nižji ravni (dopolni podatke, prepiše podatke iz besedila), tretja in četrta naloga preverjata razumevanje na srednji ravni (razume bistvo besedila in povezanost med deli besedila, sklepa na podlagi danih podatkov), peta in šesta naloga pa preverjata razumevanje na višji ravni (bere med vrsticami, povezuje ideje besedila z lastnim znanjem in pričakovanji).
2. SKLOP: DOKUMENTACIJSKA PISMENOST
Dokumentacijsko pismenost smo preverjali z neumetnostnim besedilom – vremenska napoved. Sodelujoči so reševali naloge, pri katerih so se morali orientirati na vremenski karti iz dnevnega časopisa in hkrati razbrati določene podatke iz besedila.
Ta del testa je obsegal 10 nalog. Tudi v tem sklopu so naloge zastavljene tako, da preverjajo razumevanje na nižji ravni (prepoznati vrsto besedila, poiskati določene podatke ter jih prepisati oziroma povzeti njihov smisel, poiskati in razbrati grafične podatke). To raven razumevanja preverjajo naloge od prve do sedme. Razumevanje na srednji ravni preverjata osma in deveta naloga. Ti dve nalogi zahtevata uporabo zahtevnejših miselnih procesov, kot sta razumevanje in uporaba. Zadnja naloga se dotika najvišje ravni razumevanja, saj zahteva samostojni odgovor in se nanaša na razumevanje in vrednotenje vzročno-posledičnih zvez. Posamezne naloge so bile razvrščene v določeno raven pismenosti v Letnem poročilu o izvedbi nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2007/2008 (»Državna komisija za vodenje nacionalnega preverjanja znanja«, 2008).
Pri sestavi testa smo bili pozorni tudi na njegov obseg. Načrtovali smo, da bodo udeleženci test reševali največ eno šolsko uro.
Merski instrument smo preizkusili na pilotskem vzorcu sedmih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju (dve odrasli osebi in pet srednješolcev). Opazovali smo jasnost navodil, obseg testa in čas reševanja. Analiza je pokazala, da je test primerne težavnosti in daje vpogled v raziskovalno tematiko. Prvotni test je obsegal še sedem nalog, ki so se nanašale na preverjanje dokumentacijske pismenosti.
Izbrano neumetnostno besedilo je bil vozni red. Izkazalo se je, da je bil test preobsežen, zato smo zadnje neumetnostno besedilo izločili.
Test je torej skupno obsegal 16 nalog. Dosežen rezultat vsakega sodelujočega je bil izražen v točkah. Vsaka naloga je bila ovrednotena z eno točko. Rešitev je lahko le pravilna ali nepravilna. Slovnične in pravopisne napake niso vplivale na pravilnost odgovora, saj se osredotočamo na razumevanje besedila, torej je pomembna vsebinska pravilnost. Največje možno število doseženih točk na testu je 16.
37 6.3. Opis postopka zbiranja podatkov
Testiranje je potekalo med aprilom in julijem 2018. Srednješolce smo testirali na petih srednjih šolah na Gorenjskem, kjer izvajajo programe nižjega poklicnega izobraževanja. Pred testiranjem smo starše srednješolcev obvestili o namenu in poteku izvajanja raziskave. Pridobili smo njihova soglasja za sodelovanje srednješolcev v raziskavi in zbiranje ter obdelavo pridobljenih podatkov. Testiranje je potekalo eno šolsko uro v času pouka slovenskega jezika po vnaprejšnjem dogovoru s koordinatorjem raziskave na posamezni šoli (šolska svetovalna služba). Vsi srednješolci so imeli možnost podaljšanja časa, vendar to ni bilo potrebno. Sodelovali so vsi srednješolci v razredu, le da smo teste tistih, ki ne zadoščajo kriterijem (niso obiskovali šole s prilagojenim programom vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom), izločili. Srednješolcem je bila zagotovljena anonimnost.
Odrasle osebe smo testirali individualno. Večino smo jih obiskali na domu, z nekaterimi pa smo se srečali v knjižnici, kjer smo poskrbeli, da je bilo okolje mirno, brez motečih elementov. Testiranci so lahko reševali test toliko časa, kolikor so ga potrebovali. Nihče ni testa reševal dlje kot 50 minut.
Vse teste smo vrednotili sami, saj smo na ta način zagotovili natančnost in doslednost pri upoštevanju rešitev.
6.4. Spremenljivke
V raziskavi smo uporabili neodvisne in odvisne spremenljivke.
Neodvisne spremenljivke:
- spol sodelujočih v raziskavi - starost sodelujočih v raziskavi - zaposlitev
- skupina srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju - skupina odraslih z lažjimi motnjami v duševnem razvoju Odvisne spremenljivke:
- stopnja oz. raven pismenosti - besedilna pismenost
- dokumentacijska pismenost - (splošna) funkcionalna pismenost
38 6.5. Opis postopka obdelave podatkov
Zbrane podatke smo statistično obdelali s programom SPSS.
Za opisne spremenljivke smo izračunali absolutne frekvence in strukturne odstotke, za numerične spremenljivke pa aritmetične sredine in standardni odklon. Normalnost porazdelitve numeričnih spremenljivk smo preverili s Kolmogorov-Smirnov testom, enakost varianc pa z Leveneovim testom.
Za predstavitev odgovorov na raziskovalna vprašanja (ugotavljanje statistične pomembnosti razlik med skupinama) smo uporabili t-test za neodvisne vzorce ter analizo variance za neodvisne vzorce. Če rezultati pri določeni vrsti pismenosti niso bili normalno porazdeljeni, smo namesto t-testa za neodvisne vzorce naredili Mann-Whitney test.
Pri statističnem sklepanju smo uporabili 5 % stopnjo tveganja.
Rezultati so predstavljeni opisno, grafično in tabelarično.
39
7. REZULTATI IN INTERPRETACIJA
Rezultate bomo predstavili ločeno, po naslednjih vsebinskih sklopih:
Stopnja funkcionalne pismenost srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju
Stopnja funkcionalne pismenost odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju
Razlika med stopnjo pismenosti srednješolcev in odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju
Spol in funkcionalna pismenost
Starost in funkcionalna pismenost
Zaposlitev in funkcionalna pismenost
7.1. Stopnja funkcionalne pismenost srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju
Najprej nas je zanimalo, kakšna je z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti stopnja funkcionalne pismenost srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Vsak sklop preverja stopnjo funkcionalne pismenosti na treh ravneh.
Tabela 1: Opisna statistika – funkcionalna pismenost srednješolcev po ravneh
SREDNJEŠOLCI STOPNJA
PISMENOSTI N M SD MIN MAX %
1. RAVEN 51 7,06 1,15606 4,00 9,00 78
2. RAVEN 51 2,55 1,20522 ,00 4,00 64
3. RAVEN 51 1,57 1,02479 ,00 3,00 52
Srednješolci so najbolje reševali naloge, ki se nanašajo na prvo raven pismenosti. V povprečju so od možnih 9 točk dosegli 7,06 točk, kar predstavlja 78 % delež pravilnih odgovorov. Nekoliko slabše so reševali naloge druge ravni, saj je delež pravilno rešenih odgovorov znašal 64 %. Povprečno so dosegli 2,55 točke, največje število točk, ki so se nanašale na drugo raven pismenosti, pa je 4. Najnižji delež pravilnih odgovorov so srednješolci dosegli pri nalogah, ki se nanašajo na najvišjo, tretjo raven pismenosti. Tu je bilo najvišje možno število doseženih točk 3, srednješolci pa so v povprečju dosegli 1,57 točk.
40 7.2. Stopnja funkcionalne pismenost odraslih oseb z lažjimi motnjami v
duševnem razvoju
V nadaljevanju smo ugotavljali, kakšna je z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti stopnja funkcionalne pismenost odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju po zaključku formalnega osnovnošolskega izobraževanja.
Tabela 2: Opisna statistika – funkcionalna pismenost odraslih po ravneh
ODRASLI STOPNJA
PISMENOSTI N M SD MIN MAX %
1. RAVEN 20 6,40 1,27321 4,00 8,00 71
2. RAVEN 20 2,25 ,71635 1,00 4,00 56
3. RAVEN 20 1,00 ,85840 ,00 2,00 33
Odrasli so najbolje reševali naloge, ki se nanašajo na prvo raven pismenosti. Nihče na tej revni ni dosegel najvišjega možnega števila točk (9). V povprečju so na prvi ravni dosegli 6,40 točk, kar predstavlja 71 % delež pravilno rešenih nalog. Na drugi ravni so v povprečju dosegli 2,25 točk od možnih 4, kar predstavlja 56 % pravilno rešenih nalog druge ravni. Najslabše so rešili naloge tretje ravni. Delež pravilno rešenih nalog znaša 33 %, kar pomeni, da so v povprečju dosegli 1 točko, največje možno število točk na tej ravni pa je 3. Nihče ni pravilno rešil vseh nalog, ki so se nanašale na tretjo raven pismenosti.
7.3. Razlika med stopnjo pismenosti srednješolcev in odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju
Sledi primerjava doseganja določene ravni pismenosti z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti med srednješolci in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
Tabela 3: Opisna statistika – primerjava ravni pismenosti med srednješolci in odraslimi
STOPNJA PISMENOSTI
STAROSTNA
SKUPINA N M SD MIN MAX
1. RAVEN SŠ 51 7,06 1,15606 4,00 9,00
ODRASLI 20 6,40 1,27321 4,00 8,00
2. RAVEN SŠ 51 2,55 1,20522 ,00 4,00
ODRASLI 20 2,25 0,71635 1,00 4,00
3. RAVEN SŠ 51 1,57 1,02479 ,00 3,00
ODRASLI 20 1,00 0,85840 ,00 2,00
SŠ - srednješolci
41 Graf 6: Primerjava ravni pismenosti med srednješolci in odraslimi
Iz predstavljenih podatkov aritmetičnih sredin lahko razberemo, da obstajajo razlike med srednješolci in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju na vsaki posamezni ravni pismenosti. Na prvi ravni so srednješolci v povprečju za 0,66 točke bolje reševali naloge v primerjavi z odraslimi. Tu se je izkazala tudi najvišja razlika v povprečnem rezultatu med vsemi tremi ravnmi. Na drugi ravni so v povprečju srednješolci bolje reševali naloge za 0,3 točke kot odrasli, na tretji ravni pa je razlika v povprečnem dosegu točk znašala 0,57 točke. Pričakovali bi, da se največja razlika pojavi na najvišji, tretji ravni, vendar naša raziskava tega ni pokazala.
Zanimalo nas je tudi, ali z vidika funkcionalne pismenosti obstajajo statistično pomembne razlike med stopnjo pismenosti srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
Normalnost porazdelitve podatkov smo preverili s Kolmogorov-Smirnov testom, vendar je ta pokazal, da se podatki za posamezno vrsto pismenosti povsod ne porazdeljujejo normalno, zato smo za preverjanje statistične pomembnosti uporabili alternativni test za neparametrične vzorce Mann-Whitney test.
0 1 2 3 4 5 6 7 8
1. raven 2. raven 3. raven
srednješolci odrasli
42 Tabela 4: Kolmogorov-Smirnov test po stopnjah pismenosti za srednješolce in odrasle
Kolmogorov-Smirnova STOPNJA
PISMENOSTI STAROSTNA SKUPINA Vrednost df Sig.
1. RAVEN SŠ ,205 51 ,000
ODRASLI ,177 20 ,102
2. RAVEN SŠ ,180 51 ,000
ODRASLI ,336 20 ,000
3. RAVEN SŠ ,271 51 ,000
ODRASLI ,228 20 ,008
Lilliefors Significance Correctiona SŠ - srednješolci
Tabela 5: Mann-Whitney test po stopnjah pismenosti za srednješolce in odrasle
STOPNJA PISMENOSTI
1. RAVEN 2. RAVEN 3. RAVEN
Mann-Whitney U 360,500 425,000 348,500
Sig. ,048 ,258 ,030
Mann-Whitney test je pokazal, da z vidika funkcionalne pismenosti obstajajo statistično pomembne razlike med srednješolci in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, in sicer na prvi in tretji ravni pismenosti.
V nadaljevanju nas je zanimalo še, ali obstaja statistično pomembna razlika v splošni - funkcionalni pismenosti med srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaposleni.
V ta namen smo postavili hipotezo, ki pravi:
H1: Na področju funkcionalne pismenosti ne obstaja statistično pomembna razlika med srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in zaposlenimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
Tudi za preverjanje pomembnosti razlik med skupinama srednješolcev in zaposlenih odraslih z lažjimi motnjami v duševnem razvoju smo uporabili Mann-Whitney test.
Tabela 6: Mann-Whitney test funkcionalne pismenosti za srednješolce in zaposlene odrasle
FUNKCIONALNA PISMENOST Mann-Whitney U 138,000
Sig. ,056
Hipotezo 1 lahko potrdimo, saj je test pokazal, da statistično pomembne razlike med skupinama niso prisotne.
43 7.4. Spol in funkcionalna pismenost
Preverili smo tudi, ali spol vpliva na stopnjo funkcionalne pismenosti posameznikov.
Na to raziskovalno vprašanje se nanaša hipoteza:
H2: Na področju funkcionalne pismenosti obstaja statistično pomembna razlika med moškimi in ženskami, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom.
Tabela 7: Opisna statistika – dosežki na področju funkcionalne pismenosti glede na spol
SPOL N M SD MIN MAX %
ŽENSKI 22 10,18 3,03372 5,00 15,00 64
MOŠKI 49 11,00 2,30036 5,00 16,00 69
Med spoloma obstajajo minimalne razlike na področju funkcionalne pismenosti.
Moški v povprečju dosegajo za 0,82 točke višji rezultat kot ženske. Zanimalo nas je, ali je zaznana razlika statistično pomembna.
S Kolmogorov-Smirnov testom smo preverili normalnost porazdelitve za področje funkcionalne pismenosti. Rezultat testa statistično pomembno ne odstopa od normalne porazdelitve (z = 1,297, p = 0,069), torej se rezultati porazdeljujejo normalno in lahko v nadaljevanju za ugotavljanje statistične pomembnosti razlik med spoloma na področju funkcionalne pismenosti uporabimo t-test.
Tabela 8: Levenov test in t-test za funkcionalno pismenost glede na spol
Levenov test t- test
F Sig. t df Sig.
FUNKCIONALNA
PISMENOST 3,774 ,056 -1,252 69 ,215
T-test je pokazal, da razlike v funkcionalni pismenosti med spoloma niso statistično pomembne, zato 2. hipotezo zavrnemo.
Preverili smo še, ali morda obstaja statistično pomembna razlika med vrsto pismenosti in spolom.
Postavili smo hipotezi:
H3: Moški z lažjimi motnjami v duševnem razvoju izkazujejo višjo raven dokumentacijske pismenosti kot ženske z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
H4: Ženske lažjimi motnjami v duševnem razvoju izkazujejo višjo raven besedilne pismenost kot moški z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
44 Tabela 9: Opisna statistika – dosežki za posamezno vrsto pismenosti glede na spol
VRSTA
PISMENOSTI SPOL N M SD MIN MAX
BESEDILNA
ŽENSKI 22 4,05 1,58797 ,00 6,00
MOŠKI 49 4,12 1,28505 1,00 6,00
DOKUMENTACIJSKA
ŽENSKI 22 6,14 1,90976 2,00 9,00
MOŠKI 49 6,88 1,60251 3,00 10,00
Graf 7: Dosežki za posamezno vrsto pismenosti glede na spol
Moški so v povprečju na področju dokumentacijske pismenosti dosegli za 0,74 več točk kot ženske. Nobena ženska ni pravilno rešila vseh nalog s področja dokumentacijske pismenosti, medtem ko je to uspelo najmanj enemu moškemu.
Na področju besedilne pismenosti so moški in ženske še bolj izenačeni, saj je razlika v povprečnem številu točk le 0,07 točke v prid moških.
Statistično pomembnost razlik smo preverili še s t-testom.
Tabela 10: Levenov test in t-test za posamezno vrsto pismenosti glede na spol
Levenov test t- test
VRSTA PISMENOSTI F Sig. t df Sig.
BESEDILNA 0,851 0,359 -,217 69 0,829
DOKUMENTACIJSKA 1,118 0,294 -1,697 69 0,094
Tudi pri tem testu se je izkazalo, da razlike v vrsti pismenosti med spoloma niso statistično pomembne, zato zavrnemo tako tretjo kot četrto hipotezo.
0 1 2 3 4 5 6 7 8
Besedilna pismenost Dokumentacijska pismenost
Moški Ženske
45 7.5. Starost in funkcionalna pismenost
V nadaljevanju smo preverili tudi, ali starost posameznikov vpliva na stopnjo njihove funkcionalne pismenosti.
K temu raziskovalnemu vprašanju spada hipoteza:
H5: Sodelujoče osebe v raziskavi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, starejše od 27 let (možnosti vključitve v izobraževanje odraslih), izkazujejo nižjo raven besedilne in dokumentacijske pismenosti od mlajših z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
Tabela 11: Opisna statistika – stopnja pismenosti glede na starostni skupini (mlajši / starejši od 27 let)
STAROSTNI SKUPINI STOPNJA PISMENOSTI
1. RAVEN 2. RAVEN 3. RAVEN
MLAJŠI OD 27 LET
N 55 55 55
M 7,06 2,55 1,57
SD 1,15606 1,20522 1,02479
MIN 4,00 ,00 ,00
MAX 9,00 4,00 3,00
STAREJŠI OD 27 LET
N 16 16 16
M 6,31 2,19 ,94
SD 1,35247 ,75000 ,85391
MIN 4,00 1,00 ,00
MAX 8,00 4,00 2,00
Graf 8: Stopnja pismenosti glede na starostni skupini 0
1 2 3 4 5 6 7 8
1. raven 2. raven 3.raven
Mlajši od 27 let Starejši od 27 let
46 Osebe, mlajše od 27 let, v povprečju dosegajo višje rezultate na vseh treh ravneh pismenosti v primerjavi s starejšimi osebami. Največja razlika (0,75 točke) se izraža na prvi ravni pismenosti, najmanjša pa na drugi ravni (0,36 točke).
Preverili smo, ali so obstoječe razlike statistično pomembne. V ta namen smo naredili Mann-Whitney test, saj je Kolmogorov-Smirnov test zopet pokazal, da porazdelitev ni normalna.
Tabela 12: Mann-Whitney test po stopnjah pismenosti glede na starostni skupini (mlajši / starejši od 27 let)
STOPNJA PISMENOSTI
1. RAVEN 2. RAVEN 3. RAVEN
Mann-Whitney U 280,000 328,000 265,500
Sig. ,052 ,222 ,028
Mann-Whitney test je pokazal statistično pomembne razlike le na tretji ravni pismenosti.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali morda obstajajo statistično pomembne razlike med mlajšimi in osebami, starejšimi od 27 let, z lažjimi motnjami v duševnem razvoju v skupni – funkcionalni pismenosti.
Tabela 13: Opisna statistika – funkcionalna pismenost glede na starostni skupini (mlajši / starejši od 27 let)
FUNKCIONALNA PISMENOST
N M SD MIN MAX %
MLAJŠI OD 27 LET 55 11,18 2,59774 5,00 16,00 70
STAREJŠI OD 27 LET 16 9,44 2,27944 5,00 13,00 59 Osebe, mlajše od 27 let, so v povprečju dosegle 1,74 točk več kot osebe, ki so starejše od 27 let. Z Mann-Whitney testom smo preverili, ali so razlike statistično pomembne.
Tabela 14: Mann-Whitney test funkcionalne pismenosti glede na starostni skupini (mlajši / starejši od 27 let)
FUNKCIONALNA PISMENOST Mann-Whitney U 242,500
Sig. ,014
Mann-Whitney test je pokazal, da so razlike v splošni – funkcionalni pismenosti med osebami, ki so mlajše ali starejše od 27 let, statistično pomembne.
47 7.6. Zaposlitev in funkcionalna pismenost
Nazadnje smo ugotavljali, ali zaposlitev oseb vpliva na njihovo funkcionalno pismenost. Naš vzorec so tokrat zajemale le odrasle osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključile prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, ki niso ali so (bile) zaposlene.
Na zadnje raziskovalno vprašanje se nanaša hipoteza:
H6: Posamezniki z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so bili vsaj enkrat zaposleni, so bolj funkcionalno pismeni od tistih, ki se niso nikoli zaposlili.
Tabela 15: Opisna statistika – funkcionalna pismenost glede na zaposlitev posameznikov
FUNKCIONALNA PISMENOST
ZAPOSLITEV N M SD MIN MAX
VSAJ ENKRAT 9 9,22 2,81859 5,00 13,00
NIKOLI 11 10,00 1,41421 8,00 12,00
Iz tabele je razvidno, da so višje povprečne vrednosti z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti na testu funkcionalne pismenosti dosegli tisti posamezniki z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki niso bili nikoli zaposleni.
Preverili smo, ali so razlike med skupinama posameznikov glede na zaposlitev statistično pomembne. Naredili smo Mann-Whitney test.
Tabela 16: Mann-Whitney test funkcionalne pismenosti glede na zaposlitev posameznikov
FUNKCIONALNA PISMENOST Mann-Whitney U 42,500
Sig. ,590
Mann-Whitney test je pokazal, da razlike med posamezniki, ki so bili vsaj enkrat zaposleni, in tistimi, ki se niso zaposlili, niso statistično pomembne. Kljub temu nas ta podatek preseneča, saj bi pričakovali, da so zaposlene osebe bolj funkcionalno pismene od brezposelnih.
48
8. ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
1. Kakšna je z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti stopnja
1. Kakšna je z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti stopnja