7. REZULTATI IN INTERPRETACIJA
7.3. Razlika med stopnjo pismenosti srednješolcev in odraslih oseb z motnjami v duševnem
Sledi primerjava doseganja določene ravni pismenosti z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti med srednješolci in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
Tabela 3: Opisna statistika – primerjava ravni pismenosti med srednješolci in odraslimi
STOPNJA PISMENOSTI
STAROSTNA
SKUPINA N M SD MIN MAX
1. RAVEN SŠ 51 7,06 1,15606 4,00 9,00
ODRASLI 20 6,40 1,27321 4,00 8,00
2. RAVEN SŠ 51 2,55 1,20522 ,00 4,00
ODRASLI 20 2,25 0,71635 1,00 4,00
3. RAVEN SŠ 51 1,57 1,02479 ,00 3,00
ODRASLI 20 1,00 0,85840 ,00 2,00
SŠ - srednješolci
41 Graf 6: Primerjava ravni pismenosti med srednješolci in odraslimi
Iz predstavljenih podatkov aritmetičnih sredin lahko razberemo, da obstajajo razlike med srednješolci in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju na vsaki posamezni ravni pismenosti. Na prvi ravni so srednješolci v povprečju za 0,66 točke bolje reševali naloge v primerjavi z odraslimi. Tu se je izkazala tudi najvišja razlika v povprečnem rezultatu med vsemi tremi ravnmi. Na drugi ravni so v povprečju srednješolci bolje reševali naloge za 0,3 točke kot odrasli, na tretji ravni pa je razlika v povprečnem dosegu točk znašala 0,57 točke. Pričakovali bi, da se največja razlika pojavi na najvišji, tretji ravni, vendar naša raziskava tega ni pokazala.
Zanimalo nas je tudi, ali z vidika funkcionalne pismenosti obstajajo statistično pomembne razlike med stopnjo pismenosti srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
Normalnost porazdelitve podatkov smo preverili s Kolmogorov-Smirnov testom, vendar je ta pokazal, da se podatki za posamezno vrsto pismenosti povsod ne porazdeljujejo normalno, zato smo za preverjanje statistične pomembnosti uporabili alternativni test za neparametrične vzorce Mann-Whitney test.
0 1 2 3 4 5 6 7 8
1. raven 2. raven 3. raven
srednješolci odrasli
42 Tabela 4: Kolmogorov-Smirnov test po stopnjah pismenosti za srednješolce in odrasle
Kolmogorov-Smirnova STOPNJA
PISMENOSTI STAROSTNA SKUPINA Vrednost df Sig.
1. RAVEN SŠ ,205 51 ,000
ODRASLI ,177 20 ,102
2. RAVEN SŠ ,180 51 ,000
ODRASLI ,336 20 ,000
3. RAVEN SŠ ,271 51 ,000
ODRASLI ,228 20 ,008
Lilliefors Significance Correctiona SŠ - srednješolci
Tabela 5: Mann-Whitney test po stopnjah pismenosti za srednješolce in odrasle
STOPNJA PISMENOSTI
1. RAVEN 2. RAVEN 3. RAVEN
Mann-Whitney U 360,500 425,000 348,500
Sig. ,048 ,258 ,030
Mann-Whitney test je pokazal, da z vidika funkcionalne pismenosti obstajajo statistično pomembne razlike med srednješolci in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, in sicer na prvi in tretji ravni pismenosti.
V nadaljevanju nas je zanimalo še, ali obstaja statistično pomembna razlika v splošni - funkcionalni pismenosti med srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaposleni.
V ta namen smo postavili hipotezo, ki pravi:
H1: Na področju funkcionalne pismenosti ne obstaja statistično pomembna razlika med srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in zaposlenimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
Tudi za preverjanje pomembnosti razlik med skupinama srednješolcev in zaposlenih odraslih z lažjimi motnjami v duševnem razvoju smo uporabili Mann-Whitney test.
Tabela 6: Mann-Whitney test funkcionalne pismenosti za srednješolce in zaposlene odrasle
FUNKCIONALNA PISMENOST Mann-Whitney U 138,000
Sig. ,056
Hipotezo 1 lahko potrdimo, saj je test pokazal, da statistično pomembne razlike med skupinama niso prisotne.
43 7.4. Spol in funkcionalna pismenost
Preverili smo tudi, ali spol vpliva na stopnjo funkcionalne pismenosti posameznikov.
Na to raziskovalno vprašanje se nanaša hipoteza:
H2: Na področju funkcionalne pismenosti obstaja statistično pomembna razlika med moškimi in ženskami, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom.
Tabela 7: Opisna statistika – dosežki na področju funkcionalne pismenosti glede na spol
SPOL N M SD MIN MAX %
ŽENSKI 22 10,18 3,03372 5,00 15,00 64
MOŠKI 49 11,00 2,30036 5,00 16,00 69
Med spoloma obstajajo minimalne razlike na področju funkcionalne pismenosti.
Moški v povprečju dosegajo za 0,82 točke višji rezultat kot ženske. Zanimalo nas je, ali je zaznana razlika statistično pomembna.
S Kolmogorov-Smirnov testom smo preverili normalnost porazdelitve za področje funkcionalne pismenosti. Rezultat testa statistično pomembno ne odstopa od normalne porazdelitve (z = 1,297, p = 0,069), torej se rezultati porazdeljujejo normalno in lahko v nadaljevanju za ugotavljanje statistične pomembnosti razlik med spoloma na področju funkcionalne pismenosti uporabimo t-test.
Tabela 8: Levenov test in t-test za funkcionalno pismenost glede na spol
Levenov test t- test
F Sig. t df Sig.
FUNKCIONALNA
PISMENOST 3,774 ,056 -1,252 69 ,215
T-test je pokazal, da razlike v funkcionalni pismenosti med spoloma niso statistično pomembne, zato 2. hipotezo zavrnemo.
Preverili smo še, ali morda obstaja statistično pomembna razlika med vrsto pismenosti in spolom.
Postavili smo hipotezi:
H3: Moški z lažjimi motnjami v duševnem razvoju izkazujejo višjo raven dokumentacijske pismenosti kot ženske z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
H4: Ženske lažjimi motnjami v duševnem razvoju izkazujejo višjo raven besedilne pismenost kot moški z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
44 Tabela 9: Opisna statistika – dosežki za posamezno vrsto pismenosti glede na spol
VRSTA
PISMENOSTI SPOL N M SD MIN MAX
BESEDILNA
ŽENSKI 22 4,05 1,58797 ,00 6,00
MOŠKI 49 4,12 1,28505 1,00 6,00
DOKUMENTACIJSKA
ŽENSKI 22 6,14 1,90976 2,00 9,00
MOŠKI 49 6,88 1,60251 3,00 10,00
Graf 7: Dosežki za posamezno vrsto pismenosti glede na spol
Moški so v povprečju na področju dokumentacijske pismenosti dosegli za 0,74 več točk kot ženske. Nobena ženska ni pravilno rešila vseh nalog s področja dokumentacijske pismenosti, medtem ko je to uspelo najmanj enemu moškemu.
Na področju besedilne pismenosti so moški in ženske še bolj izenačeni, saj je razlika v povprečnem številu točk le 0,07 točke v prid moških.
Statistično pomembnost razlik smo preverili še s t-testom.
Tabela 10: Levenov test in t-test za posamezno vrsto pismenosti glede na spol
Levenov test t- test
VRSTA PISMENOSTI F Sig. t df Sig.
BESEDILNA 0,851 0,359 -,217 69 0,829
DOKUMENTACIJSKA 1,118 0,294 -1,697 69 0,094
Tudi pri tem testu se je izkazalo, da razlike v vrsti pismenosti med spoloma niso statistično pomembne, zato zavrnemo tako tretjo kot četrto hipotezo.
0 1 2 3 4 5 6 7 8
Besedilna pismenost Dokumentacijska pismenost
Moški Ženske
45 7.5. Starost in funkcionalna pismenost
V nadaljevanju smo preverili tudi, ali starost posameznikov vpliva na stopnjo njihove funkcionalne pismenosti.
K temu raziskovalnemu vprašanju spada hipoteza:
H5: Sodelujoče osebe v raziskavi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, starejše od 27 let (možnosti vključitve v izobraževanje odraslih), izkazujejo nižjo raven besedilne in dokumentacijske pismenosti od mlajših z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
Tabela 11: Opisna statistika – stopnja pismenosti glede na starostni skupini (mlajši / starejši od 27 let)
STAROSTNI SKUPINI STOPNJA PISMENOSTI
1. RAVEN 2. RAVEN 3. RAVEN
MLAJŠI OD 27 LET
N 55 55 55
M 7,06 2,55 1,57
SD 1,15606 1,20522 1,02479
MIN 4,00 ,00 ,00
MAX 9,00 4,00 3,00
STAREJŠI OD 27 LET
N 16 16 16
M 6,31 2,19 ,94
SD 1,35247 ,75000 ,85391
MIN 4,00 1,00 ,00
MAX 8,00 4,00 2,00
Graf 8: Stopnja pismenosti glede na starostni skupini 0
1 2 3 4 5 6 7 8
1. raven 2. raven 3.raven
Mlajši od 27 let Starejši od 27 let
46 Osebe, mlajše od 27 let, v povprečju dosegajo višje rezultate na vseh treh ravneh pismenosti v primerjavi s starejšimi osebami. Največja razlika (0,75 točke) se izraža na prvi ravni pismenosti, najmanjša pa na drugi ravni (0,36 točke).
Preverili smo, ali so obstoječe razlike statistično pomembne. V ta namen smo naredili Mann-Whitney test, saj je Kolmogorov-Smirnov test zopet pokazal, da porazdelitev ni normalna.
Tabela 12: Mann-Whitney test po stopnjah pismenosti glede na starostni skupini (mlajši / starejši od 27 let)
STOPNJA PISMENOSTI
1. RAVEN 2. RAVEN 3. RAVEN
Mann-Whitney U 280,000 328,000 265,500
Sig. ,052 ,222 ,028
Mann-Whitney test je pokazal statistično pomembne razlike le na tretji ravni pismenosti.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali morda obstajajo statistično pomembne razlike med mlajšimi in osebami, starejšimi od 27 let, z lažjimi motnjami v duševnem razvoju v skupni – funkcionalni pismenosti.
Tabela 13: Opisna statistika – funkcionalna pismenost glede na starostni skupini (mlajši / starejši od 27 let)
FUNKCIONALNA PISMENOST
N M SD MIN MAX %
MLAJŠI OD 27 LET 55 11,18 2,59774 5,00 16,00 70
STAREJŠI OD 27 LET 16 9,44 2,27944 5,00 13,00 59 Osebe, mlajše od 27 let, so v povprečju dosegle 1,74 točk več kot osebe, ki so starejše od 27 let. Z Mann-Whitney testom smo preverili, ali so razlike statistično pomembne.
Tabela 14: Mann-Whitney test funkcionalne pismenosti glede na starostni skupini (mlajši / starejši od 27 let)
FUNKCIONALNA PISMENOST Mann-Whitney U 242,500
Sig. ,014
Mann-Whitney test je pokazal, da so razlike v splošni – funkcionalni pismenosti med osebami, ki so mlajše ali starejše od 27 let, statistično pomembne.
47 7.6. Zaposlitev in funkcionalna pismenost
Nazadnje smo ugotavljali, ali zaposlitev oseb vpliva na njihovo funkcionalno pismenost. Naš vzorec so tokrat zajemale le odrasle osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključile prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, ki niso ali so (bile) zaposlene.
Na zadnje raziskovalno vprašanje se nanaša hipoteza:
H6: Posamezniki z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so bili vsaj enkrat zaposleni, so bolj funkcionalno pismeni od tistih, ki se niso nikoli zaposlili.
Tabela 15: Opisna statistika – funkcionalna pismenost glede na zaposlitev posameznikov
FUNKCIONALNA PISMENOST
ZAPOSLITEV N M SD MIN MAX
VSAJ ENKRAT 9 9,22 2,81859 5,00 13,00
NIKOLI 11 10,00 1,41421 8,00 12,00
Iz tabele je razvidno, da so višje povprečne vrednosti z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti na testu funkcionalne pismenosti dosegli tisti posamezniki z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki niso bili nikoli zaposleni.
Preverili smo, ali so razlike med skupinama posameznikov glede na zaposlitev statistično pomembne. Naredili smo Mann-Whitney test.
Tabela 16: Mann-Whitney test funkcionalne pismenosti glede na zaposlitev posameznikov
FUNKCIONALNA PISMENOST Mann-Whitney U 42,500
Sig. ,590
Mann-Whitney test je pokazal, da razlike med posamezniki, ki so bili vsaj enkrat zaposleni, in tistimi, ki se niso zaposlili, niso statistično pomembne. Kljub temu nas ta podatek preseneča, saj bi pričakovali, da so zaposlene osebe bolj funkcionalno pismene od brezposelnih.
48
8. ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
1. Kakšna je z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti stopnja funkcionalne pismenost srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom?
Srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju najbolje rešujejo enostavne naloge, ki se nanašajo na prvo raven pismenosti. Nekoliko manj so uspešni pri zahtevnejših nalogah, ki se nanašajo na drugo raven pismenosti, najslabše pa rešujejo zahtevne naloge, ki spadajo na tretjo raven pismenosti.
2. Kakšna je z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti stopnja funkcionalne pismenost odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju po zaključku formalnega osnovnošolskega izobraževanja?
Odrasli z lažjimi motnjami v duševnem razvoju najbolje rešujejo enostavne naloge, ki se nanašajo na prvo raven pismenosti. Nekoliko manj so uspešni pri zahtevnejših nalogah, ki se nanašajo na drugo raven pismenosti, najslabše pa rešujejo zahtevne naloge, ki spadajo na tretjo raven pismenosti.
3. Ali z vidika funkcionalne pismenosti obstaja statistično pomembna razlika med stopnjo pismenosti srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju?
Z vidika funkcionalne pismenosti obstajajo statistično pomembne razlike med srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, in sicer se razlike izkazujejo kot statistično pomembne na 1. in 3.
ravni pismenosti. Stopnja pismenosti srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju je višja od stopnje pismenosti odraslih z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
Z vidika funkcionalne pismenosti pa ne obstajajo statistično pomembne razlike med srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in zaposlenimi odraslim posamezniki z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
4. Ali spol vpliva na stopnjo funkcionalne pismenosti?
Obstajajo minimalne razlike med spoloma, vendar niso statistično pomembne.
49 5. Ali starost posameznikov vpliva na stopnjo funkcionalne pismenosti?
Osebe, mlajše od 27 let, dosegajo višje rezultate na vseh treh ravneh pismenosti, vendar se rezultati izražajo kot statistično pomembni le na 3. ravni.
Z vidika funkcionalne pismenosti obstajajo statistično pomembne razlike med osebami, mlajšimi od 27 let, in starejšimi. Osebe, mlajše od 27 let, dosegajo višjo stopnjo pismenosti kot starejše.
6. Ali zaposlitev oseb vpliva na njihovo funkcionalno pismenost?
Z našo raziskavo statistično pomembnih razlik med zaposlenimi in brezposelnimi odraslimi ne moremo dokazati.
8.1. Sklepna ugotovitev
Rezultati raziskave so pokazali, da srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju dosegajo višje ravni pismenosti kot odrasle osebe, ki so zaključile prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Prav tako je splošna pismenost srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju višja od splošne pismenosti odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Osebe, ki so mlajše od 27 let, dosegajo pomembno višje rezultate na tretji ravni pismenosti v primerjavi s starejšimi v raziskavo vključenimi osebami. Raziskava je še pokazala, da spol in zaposlitev oseb pomembno ne vplivata na stopnjo njihove funkcionalne pismenosti.
50
9. ZAKLJUČEK
V magistrskem delu smo ugotavljali stopnjo funkcionalne pismenosti posameznikov z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, z vidika besedilne in dokumentacijske pismenosti. Zanimal nas tudi morebiten vpliv spola, starosti in zaposlitve na funkcionalno pismenost posameznikov.
Vzorec sestavlja 51 srednješolcev nižjega poklicnega izobraževanja z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, in 20 odraslih oseb, ki so uspešno zaključili osnovno šolo s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom.
Preučevani skupini nista uravnoteženi po spolu, čeprav smo si želeli, da bi bili.
Vzorec sestavlja 22 žensk in 49 moških. Na srednjih šolah smo na Gorenjskem zajeli večino populacije, ki je zaključila prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom (zajeti niso bili tisti, ki so s šolanjem nadaljevali v drugi pokrajini), med odraslimi pa smo s testom znanja testirali tiste posameznike, do katerih smo imeli dostop in so privolili v sodelovanje. Pri obeh populacijah prevladujejo moški. Statistični podatki o številu srednješolcev s posebnimi potrebami, vključenih v nižje poklicno izobraževanje, za šolsko leto 2017/2018, ko smo izvajali našo raziskavo, kažejo, da je bilo v nižje poklicno izobraževanje vključenih več moških kot žensk (152 moških, 96 žensk), zato tudi v našem vzorcu srednješolcev prevladujejo moški (»Število dijakov s posebnimi potrebami«, b. d.).
Za večjo zanesljivost in veljavnost rezultatov ter vpogled v dejansko stanje bi morali vzorec povečati. Zaželeno bi bilo predvsem povečanje števila sodelujočih odraslih.
Dostop do odraslih oseb je otežen, ker niso vključene v skupine in bivanjske skupnosti, temveč živijo samostojno življenje. Pogosto zavračajo sodelovanje, saj se ne počutijo kompetentne za reševanje testa znanja ali se nalog prestrašijo …
Rezultati raziskave so pokazali, da tako srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju kot odrasle osebe, ki so zaključile prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, na področju splošne funkcionalne pismenosti dosegajo najboljše rezultate na najnižji ravni pismenosti. Slabši so na drugi in tretji ravni pismenosti, ki je potrebna, da posamezniki znajo samostojno brati in razumeti različne vrste besedil, povzeti besedilo ter da povezujejo in kritično vrednotijo informacije v različnih vrstah besedil. Raziskava je pokazala statistično pomembne razlike med srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju na prvi in tretji ravni pismenosti.
Srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju dosegajo višjo splošno stopnjo pismenosti v primerjavi z odraslimi osebami z motnjami v duševnem razvoju, saj v času nižjega poklicnega izobraževanja utrjujejo veščine branja in bralnega razumevanja, odrasle osebe pa zaradi svojih značilnosti potrebujejo nenehno utrjevanje že usvojenih znanj in spretnosti ter usvajanje novih, da lahko to, kar so se
51 naučili, uporabijo v vsakdanjem življenju. Večina teh oseb ima težave že s tehniko branja, še bolj pa z razumevanjem besedila ali zapisom vsebine. Prav zato mnogi ne izkoriščajo možnosti, da bi te spretnosti ob vsakodnevnih dejavnostih izpopolnjevali (spremljanje časopisja, branje knjig, pisanje dnevnika …), kar jim zmanjšuje možnosti za enakovredno vključevanje v socialno okolje (Kastelic idr., 2005).
Ugotovili smo, da med srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in zaposlenimi odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju razlike niso statistično pomembne.
Raziskovali smo tudi vpliv spola tako na stopnjo funkcionalne pismenosti kot splošno funkcionalno pismenost posameznikov, ki so zaključili prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Rezultati so pokazali, da obstajajo minimalne razlike na področju besedilne in dokumentacijske pismenosti v prid moškim, vendar se razlike niso izkazale za statistično pomembne. Glede na podatke v strokovni literaturi bi pričakovali, da statistično pomembne razlike v določeni vrsti pismenosti med spoloma obstajajo. Raziskava PIRLS iz leta 2016 (Doupona, 2016) je pokazala, da deklice dosegajo višje rezultate na področju bralne pismenosti. Dečki in deklice v razvoju bralne pismenosti sicer z leti napredujejo enakomerno (2001, 2006, 2011, 2016). Raziskovalci napovedujejo, da če se bo nivo pismenosti še naprej zviševal z istimi tempom, bodo dečki čez deset let v povprečju na istem bralnem nivoju, kot so deklice danes.
Ugotavljali smo še, ali obstajajo razlike v stopnji pismenosti glede na starost posameznikov. Osebe, mlajše od 27 let, dosegajo višje rezultate na vseh treh ravneh pismenosti, vendar se rezultati izražajo kot statistično pomembni le na 3. ravni. Z vidika splošne funkcionalne pismenosti pa obstajajo statistično pomembne razlike med osebami, mlajšimi od 27 let, in starejšimi. Osebe, mlajše od 27 let, dosegajo višjo stopnjo pismenosti kot starejše.
Rezultati raziskave nas opozarjajo na potrebe po ohranjanju funkcionalne pismenosti pri odraslih posameznikih, ko zaključijo s formalnim izobraževanjem. Osebe, starejše od 27 let, izkazujejo slabšo funkcionalno pismenost, kar pomeni, da bi bilo smiselno razmisliti o pripravi programov za ohranjanje funkcionalne pismenosti, ki bi bili namenjeni predvsem osebam z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Ti namreč morajo biti za večjo pismenost in ustrezno delovanje v družini in okolju deležni tudi utrjevanja usvojenih znanj in spretnosti. Nekaj programov že obstaja (npr. UŽU – Usposabljanje za življenjsko uspešnost za odrasle osebe s posebnimi potrebami in projekt Prehod mladih, namenjen mladim s posebnimi potrebami do 29. leta), vendar so to projekti, ki so časovno omejeni. Namenjeni so vsem skupinam oseb s posebnimi potrebami, vendar se vanje vključujejo predvsem gibalno ovirani posamezniki. Želeli bi si, da se uvedejo izobraževalni programi, ki so sistemsko vpeljani v družbo in ki bi privabili tudi posameznike z lažjimi motnjami v duševnem razvoju.
52 Tak program so raziskovalci z Univerze v Groningenu oblikovali na Nizozemskem.
Njegov namen je bil ohranjanje in razvijanje besedilne pismenosti, namenjen pa je bil osebam z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, starimi od 20 do 72 let. Za namen raziskave so oblikovali 15-tedenski program, kjer so se udeleženci urili v branju in strategijah odgovarjanja na vprašanja, postavljanja vprašanj v povezavi z besedilom, povzemanja besedila, napovedovanja, kaj se bo zgodilo … Rezultati raziskave so pokazali, da programi razvijanja besedilne pismenosti, kjer udeleženci razvijajo svoje bralne strategije in se krepijo v bralnem razumevanju, pomembno vplivajo na splošno besedilno pismenost. Izvajalci programov za razvijanje besedilne pismenosti na Nizozemskem poročajo, da so udeleženci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju v programu radi sodelovali. Delavnic so se veselili. Opazili so njihovo povečano miselno dejavnost, po končanih delavnicah pa so bili ponosni nase, saj so tudi sami spoznali, da bolje obvladujejo strategije in razumejo prebrano besedilo (van den Bos, Nakken, Nicolay in van Houten, 2007).
Nazadnje smo raziskovali, ali zaposlitev vpliva na funkcionalno pismenost posameznikov. Ugotovili smo, da med zaposlenimi in brezposelnimi odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju sicer obstaja razlika, saj so brezposelni dosegli višjo povprečno vrednost, vendar razlike v dosežkih niso statistično pomembne.
Naša raziskava v populaciji odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju je sicer pokazala, da zaposlitev pomembno ne vpliva na funkcionalno pismenost
Naša raziskava v populaciji odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju je sicer pokazala, da zaposlitev pomembno ne vpliva na funkcionalno pismenost