Slika 29: Igra Lačna muca Slika 30: Škatla oziroma lačna muca
Slika 31: Iskanje parov Slika 32: Iskanje parov po asociacijah
38
6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
Graf 1: Primerjava eksperimentalne in kontrolne skupine na govornem področju
Kot je razvidno iz grafov, so otroci, ki so bili deležni spodbujanja razvoja sinaps s telesno-gibalnimi vajami in z vajami za koordinacijo, na govornem področju bolje napredovali v primerjavi z otroki, ki teh spodbud niso imeli. Rezultati prvega testiranja kažejo, da so otroci od 180 možnih točk dosegli skupno 109 točk (60,56 %), medtem ko so na drugem testiranju dosegli 149 točk (82,78 %) in tako napredovali za 22,22 %. Kontrolna skupina pa je na prvem testiranju od 180 možnih točk skupno dosegla 124 točk (68,89 %) in na drugem 141 točk (78,33
%). Kontrolna skupina je torej napredovala le za za 9,44 %, kar je za 12,78 % manj kot eksperimentalna skupina.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Eksperimentalna skupina Kontrolna skupina
Rezultati
Rezultati prvega testiranja Rezultati drugega testiranja
39
Graf 2: Primerjava govornega razumevanja z govornim izražanjem
Otroci, ki so bili deležni spodbujanja razvoja sinaps, so bolje napredovali na področju govornega izražanja v primerjavi z govornim razumevanjem. Na prvem testiranju so otroci na področju govornega razumevanja od 90 možnih točk dosegli 65točk (72,22 %), na drugem pa 82 točk (91,11 %), torej so napredovali za 18,89%. Na področju govornega izražanja pa so na prvem testiranju od 90 možnih točk dosegli 44 točk (48,89 %) in na drugem 67 točk (74,44 %), kar pomeni da so napredovali za 25,55 %. Razlika v napredku med govornim razumevanjem in govornim izražanjem ni tako velika. Rezultati na govornem izražanju so za 6,66 % boljši v primerjavi z govornim razumevanjem.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Govorno razumevanje Govorno izražanje
Rezultati eksperimentalne skupine
Rezultati prvega testiranja Rezultati drugega testiranja
40
SKLEP
Namen diplomskega dela je bil preizkusiti različne telesno-gibalne vaje in vaje za akomodacijo po načelih NTC-programa ter z ocenjevalno lestvico govora preveriti, v kolikšni meri te vaje vplivajo na razvoj govora.
Na podlagi ocenjevalne lestvice govora, za otroke stare od 2 do 3 let, se je v eksperimentalni skupini po dveh mesecih spodbujanja razvoja sinaps z vsakodnevnim izvajanjem telesno-gibalnih vaj in vaj za akomodacijo na področju govora pokazal boljši napredek v primerjavi s kontrolno skupino, v kateri otroci teh spodbud niso bili deležni. Napredek v eksperimentalni skupini je bil za 12,78 % boljši kot v kontrolni skupini, kar pomeni, da motorične dejavnosti po metodi NTC pomembno vplivajo na razvoj govora. Zavedam pa se, da so na rezultate lahko vplivali tudi nekateri drugi notranji ali zunanji dejavniki, ki vplivajo na razvoj govora.
Zanimalo me je tudi, na katerem področju govora (govornem razumevanju ali govornem izražanju) bo v eksperimentalni skupini viden večji napredek. Otroci so napredovali tako v govornem izražanju kot v govornem razumevanju s 6 % večjim napredkom na področju govornega izražanja. Rezultati torej kažejo na večji vpliv motorike na govorno izražanje, sicer pa razlika v napredku v primerjavi z govornim razumevanjem ni tako velika.
Napredek pa ni opazen samo na govornem področju, ampak tudi na gibalnem. Otroci so na podlagi opazovanja, v dveh mesecih gibalno zelo napredovali. V primerjavi s prvim tednom je bilo na koncu opaziti ne samo boljšo gibljivost, ampak tudi večjo pozornost in vztrajnost pri izvajanju vaj. Čeprav so jim na začetku nekatere vaje povzročale številne težave, jih sedaj v veliki meri izvajajo brez težav. Opazila sem ogromen napredek pri izvajanju vaje za ravnotežje.
Začeli so s hojo po ravni črti, pri čemer so hodili nenatančno, s pogledom usmerjenim v tla, po sedmih tednih vsakodnevnega izvajanja pa so hodili po čutni poti, ki so jo prečkali pravilno s pogledom usmerjenim naprej in z odročenimi rokami, kar kaže na napredek v razvoju perifernega vida. Menim, da je na napredek v veliki meri vplivalo načelo ponavljanja. Strinjam se s trditvijo Rajovića (2015), da se na osnovi večkratnega ponavljanja ustvarijo stabilnejše motorične navade in racionalnejša tehnika izvajanja gibov.
Opazila sem, da so otroci med prosto igro ali na sprehodu postali pozorni na robnike, na črte, ki so narisane na tleh ipd. Pomembno se mi zdi, da opazimo otrokovo zanimanje in na podlagi tega poskrbimo za spodbudno učno okolje in materiale.
41
V program sem vključila tudi starše. Seznanila sem jih s pomenom vaj NTC-učenja, nekatere vaje predstavila in jih tako spodbudila k njihovemu izvajanju, saj menim, da sodelovanje in pomoč staršev pri izvajanju NTC-učenja zagotovo prinaša še boljše rezultate. Kot sem izvedela po pogovoru s starši, so otroci nekatere vaje že sami prenašali domov, kar le potrjuje, da so dejavnosti otroke močno pritegnile in jih motivirale k ponavljanju.
Z raziskovalno temo pričujočega diplomskega dela sem prišla do sklepa, da imajo izbrane dejavnosti, ki smo jih izvajali po načelih NTC-metode, pomemben vpliv na spodbujanje razvoja sinaps v možganih, kar v veliki meri vpliva na govorni in gibalni razvoj otroka. Prva faza NTC učenja, je gotovo dobra osnova za razvijanje funkcionalnega mišljenja ter razvijanje učinkovitejšega pomnenja, k temu pa lahko poleg staršev močno pripomoremo tudi vzgojitelji, zato bi vključevanje metode NTC v Kurikulum za vrtce priporočala prav vsem vzgojiteljem, saj otroci tako v kar največji možni meri razvijajo svoje biološke danosti in potenciale.
Za izboljšanje aktualne situacije, bi bilo po mojem mnenju potrebno ozaveščanje vzgojiteljev in staršev o pomenu igralnih dejavnosti, ki spodbujajo razvoj sinaps v možganih ter širjenje primerov dobre prakse. Otroku ponudimo čim bolj kompleksno dejavnost, pri kateri naj bo ne samo gibalno, temveč tudi miselno aktiven. Na ta način bomo v kar največji možni meri spodbujali razvoj sinaps v možganih.
Igralne dejavnosti predstavljene v diplomskem delu, je v prihodnje smiselno nadgrajevati.
Vzgojitelj lahko s svojo kreativnostjo in inovativnostjo dejavnost razširi ali jo nadgradi z novimi idejami, saj program NTC predvideva, fleksibilno stopnjevanje njihove zahtevnosti glede na znanje in starost otrok.
42
LITERATURA IN VIRI
Banjanac Lubej, S. (2013). Znanost in tehnologija. Reproduktivno učenje je napaka ali kaj imata skupnega sipa in France Prešeren? Pridobljeno: 24. 2 2018, s
http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/reproduktivno-ucenje-je-napaka-ali-kaj-imata-skupnega-sipa-in-france-preseren/305041
Banjanac, P. (2013). Spodbujanje razvoja učnih potencialov v predšolskem obdobju.
Pridobljeno: 25.3 2018, s http://vrtec-ciciban.si/wp-content/uploads/2013/04/rajovic-spodbujanje-razvoja-učnih-potencialov.pdf
Buckley, B. (2003). Children's Communication Skills. London and New York: Routledge Grilc, N. (2014). Govorno-jezikovne motnje: priročnik z vajami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Juriševič, M., Rajović, R. in Drgan, L. (2010). NTC-učenje: spodbujanje razvoja učnih potencialov otrok v predšolskem obdobju: gradivo za strokovni seminar. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: MŠŠ, Urad Republike Slovenije za šolstvo.
Lesjak Skrt, Nada, B. (2008). Glasovi v gibanju in igri; Igrice za razvijanje glasov, ozvenjanje in slušno razlikovanje. Ljubljana: Društvo Bravo.
Marjanovič - Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.
Domžale: Izolit.
Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Kranjc, S. in Lešnik Musek, P. (2003). The impact of reading childrens literature on lenguage development in the preeschool child. European Early Childhood Education Research Journal, 11 (1), 125–135.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
43
Montessori, M. (2011). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje, versko dejavnost in kulturo.
Nemec, B. in Krajnc, M. (2013). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Učbenik za modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana: Grafenauer založba.
Omerza, Z. (1972). Govorne napake. Ljubljana: DZS.
Pieterse, M., Treloar, R in Cairns, S. (2000). Majhni koraki, program zgodnje obravnave otrok z motnjami v razvoju, knjiga 6: razumevanje jezika. Ljubljana: Sožitje – Društvo za pomoč duševno prizadetim, Sekcija za Downov sindrom.
Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem obdobju.
Koper: Založba Annales.
Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno – raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.
Podgornik, T. in Rajović, R. (2015). Tu ga ni, le kje tiči? Ljubljana: MENSA Slovenija.
Rajović, R. (2015). Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga Rajović, R. (2013). IQ otroka – skrb staršev. Ljubljana: Mensa Slovenija.
Snow, C. (1977). The development of conversation between mothers & babies. Journal of child language, 4,1-22.
Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: institut za šport.
Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (2010). Otrok v gibanju doma in v vrtcu: povezanost gibalne/športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi
44
dejavniki zdravega načina življenja. Koper : Univerza na Primorskem,
Znanstvenoraziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna založba Annales.
Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje: pismenost v predšolski dobi in prvem razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta
Žnidarič, D. (1993). Otrokov govor. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport.
45
PRILOGE
PRILOGA 1: Ocenjevalni list
SPLOŠNI PODATKI O OTROKU:
Ime in priimek otroka: ________________
Rojstni datum: ______________________
Skupina: eksperimentalna kontrolna
PRVO TESTIRANJE:
Datum: _________________________
DRUGO TESTIRANJE:
Datum: _________________________
46
PRILOŽNOSTNA OCENJEVALNA LESTVICA GOVORA OTROKA STAREGA OD 2 DO 3 LET
PODROČJE: GOVORNO RAZUMEVANJE 1 PREPOZNAVANJE PREDMETOV
Tri kategorije predmetov: hrana, živali in pohištvo. Iz vsake kategorije po 5 predmetov oziroma slik.
Pripomočki: stvarni predmeti - jabolko, hruška, mandarina, korenje, oreh. Slikovne predloge:
pikapolonica, medved, žaba, krava, kača, omara, stol, miza, okno, vrata
1. NALOGA (hrana): »S prstom pokaži na …«
2. NALOGA (živali): »S prstom pokaži na …«
3. NALOGA (pohištvo): »S prstom pokaži na …«
če prepozna vsaj 3 predmete = 1 točka če prepozna vsaj 3 predmete = 1 točka če prepozna vsaj 3 predmete = 1 točka
2 RAZUMEVANJE BESED, KI OZNAČUJEJO KOLIČINO
Beseda »vse« in beseda »ena«.
Pripomočki: stvarni predmeti, ki jih otrok pozna - kocke, kljukice za obešanje perila, avtomobili
1. NALOGA: »Daj mi vse kocke v roko.«
2. NALOGA: »Daj vse kljukice v zaboj.«
3. NALOGA: »Daj mi vse avtomobile v roko.«
vsaj 2 pravilna odziva = 1 točka 4. NALOGA: »Daj mi eno kocko v roko.«
5. NALOGA: »Daj eno kljukico v zaboj.«
6. NALOGA: »Daj mi en avto v roko.«
47
vsaj 2 pravilna odziva = 1 točka
Navodila dajemo v naključnem vrstnem redu, tako da otrok nemore predvideti kaj sledi
3 RAZUMEVANJE BESED, KI OZNAČUJEJO PROSTORSKE POJME
Pojma »na« in »pod«. Skodelico obrnemo navzdol.
Pripomočki: stvarni predmeti, ki jih otrok pozna- kocke, kljukice za obešanje perila, avtomobili, skodelica
1. NALOGA: »Daj kocko na skodelico.«
2. NALOGA: »Daj kljukico na skodelico.«
3. NALOGA: »Daj avtomobil na skodelico.«
vsaj 2 pravilna odziva = 1 točka 4. NALOGA: »Daj kljukico pod skodelico.«
5. NALOGA: »Daj kocko pod skodelico.«
6. NALOGA: »Daj avtomobil pod skodelico.«
vsaj 2 pravilna odziva = 1 točka
Navodila dajemo v naključnem vrstnem redu, tako da otrok nemore predvideti, kaj sledi
4 RAZUMEVANJE BESED, KI POIMENUJEJO DELE TELESA
S prstom pokaže na vsaj 6 delov telesa.
Pripomočki: slikovne predloge: noge, roke, glava, usta, ušesa, nos
vseh 6 delov telesa = 1 točka
5 RAZUMEVANJE BESED, KI POIMENUJEJO BARVE
S prstom pokaže na vsaj 4 barve.
Pripomočki: slikovna predloga: list s štirimi različno obarvanimi krogi: rdeč, zelen, bel, črn
vse 4 barve = 1 točka
48
6 ODZIVANJE NA NAVODILA, KI VSEBUJEJO PRILASTKE
Pridevnika »velik« in »majhen«.
Pripomočki: stvarni predmeti, ki jih otrok pozna–velika in mala žlica, velika in mala kocka, velika in mala žoga.
1. NALOGA: »Daj mi veliko žlico.«
2. NALOGA: »Daj mi veliko kocko.«
3. NALOGA: »Daj mi veliko žogo.«
vsaj 2 pravilna odziva = 1točka 4. NALOGA: »Daj mi malo žlico.«
5. NALOGA: »Daj mi malo kocko.«
6. NALOGA: »Daj mi malo žogo.«
vsaj 2 pravilna odziva = 1točka Pridevnika »dolg« in »kratek«.
Pripomočki: Stvarni predmeti, ki jih otrok pozna - dolga in kratka palica, dolga in kratka barvic, dolg in kratek trak
7. NALOGA: »Daj mi dolgo palico.«
8. NALOGA: »Daj mi dolgo barvico.«
9. NALOGA: »Daj mi dolg trak.«
vsaj 2 pravilna odziva = 1točka 10. NALOGA: »Daj mi kratko palico.«
11. NALOGA: »Daj mi kratko barvico.«
12. NALOGA: »Daj mi kratek trak.«
vsaj 2 pravilna odziva = 1točka
Navodila dajemo v naključnem vrstnem redu, tako da otrok nemore predvideti, kaj sledi.
7 PREPOZNAVANJE SPOLA
Pripomočki: tri slike dečkov in tri slike deklic.
49 PRVI PAR SLIK: »Pokaži dečka. Pokaži deklico.«
DRUGI PAR SLIK: »Pokaži dečka. Pokaži deklico.«
TRETJI PAR SLIK: »Pokaži dečka. Pokaži deklico.«
vsaj 2 pravilna odziva za deklico = 1 točka vsaj 2 pravilna odziva za dečka = 1 točka
Položaj deklice in dečka menjamo.
8 RAZLIKOVANJE OBIČAJNE MNOŽINE
Pripomočki: slikovne predloge – ena roža, več rož; ena žoga, več žog; ena zvezda, več zvezd
1. NALOGA: »Pokaži mi rožo. Pokaži mi rože.«
2. NALOGA: »Pokaži mi žogo. Pokaži mi žoge.«
3. NALOGA: »Pokaži mi zvezdo. Pokaži mi zvezde.«
vsaj 5 pravilnih odzivov = 1točka Menjamo zaporedje ednine in množine.
9 RAZLIKOVANJE SVOJILNE OBLIKE »MOJ, TVOJ«
Pripomočki: stvarni predmeti - njegov čevelj in njegov copat in moj čevelj in moj copat.
1. NALOGA »Kateri copat je moj?«
2. NALOGA »Kateri čevelj je moj?«
vsaj en pravilen odgovor = 1 točka 3. NALOGA »Kateri copat je tvoj?«
4. NALOGA »Kateri čevelj je tvoj?«
vsaj en pravilen odgovor = 1 točka Vrstni red svojilne oblike moj in tvoj menjamo.
50
PODROČJE: GOVORNO IZRAŽANJE 1 POIMENOVANJE PREDMETOV
Tri kategorije predmetov: hrana, živali in pohištvo. Iz vsake kategorije po 5 predmetov oziroma slik.
Pripomočki: stvarni predmeti–jabolko, hruška, mandarina, korenje, oreh. Slikovne predloge:
pikapolonica, medved, žaba, krava, kača, omara, stol, miza, okno, vrata
1. NALOGA (hrana): »Katera hrana je na sliki?«
2. NALOGA (živali): »Katera žival je na sliki?«
3. NALOGA (pohištvo): »Katero pohištvo je na sliki?«
če poimenuje vsaj 3 predmete = 1 točka če poimenuje vsaj 3 predmete = 1 točka če poimenuje vsaj 3 predmete = 1 točka
2 RABA BESED, KI POIMENUJEJO PROSTORSKE POJME
Pojem »na« in »pod«. Skodelico obrnemo navzdol.
Pripomočki: stvarni predmeti, ki jih otrok pozna - kocka, kljukica za obešanje perila, avtomobil
1. NALOGA: »Kam sem postavila kocko?« (na skodelico) 2. NALOGA: »Kam sem postavila kljukico?« (na skodelico) 3. NALOGA: »Kam sem postavila avtomobil?« (na skodelico)
2 pravilna odgovora = 1 točka
4. NALOGA: »Kam sem postavila kljukico?« (pod skodelico) 5. NALOGA: »Kam sem postavila kocko?« (pod skodelico) 6. NALOGA: »Kam sem postavila avtomobil?« (pod skodelico)
2 pravilna odgovora = 1 točka
Navodila dajemo v naključnem vrstnem redu, tako da otrok nemore predvideti, kaj sledi.
51
3 RABA BESED, KI POIMENUJEJO DELE TELESA
Ob slikah poimenuje vsaj šest delov telesa.
Pripomočki: slikovne predloge: noge, roke, glava, usta, ušesa, nos
vseh 6 delov telesa = 1 točka
4 RABA BESED, KI POIMENUJEJO BARVE
Ob slikah imenuje vsaj pet barv
Pripomočki: slikovna predloga: list s štirimi različno obarvanimi krogi: rdeč, zelen, bel, črn
vse 4 barve = 1 točka
5 RABA MNOŽINE
Pripomočki: slikovne predloge – ena roža, več rož; ena žoga, več žog; ena zvezda, več zvezd 1. NALOGA: »Kaj vidiš na sliki? (rožo) Kaj vidiš na sliki? (rože)«
2. NALOGA: »Kaj vidiš na sliki? (žogo) Kaj vidiš na sliki? (žoge)«
3. NALOGA: »Kaj vidiš na sliki? (zvezdo) Kaj vidiš na sliki? (zvezde)«
vsaj 5 pravilnih odgovorov = 1točka
6 POIMENOVANJE SVOJILNE OBLIKE »MOJ, TVOJ«
Pripomočki: stvarni predmeti - njegov čevelj in copat in moj čevelj in moj copat.
1. NALOGA: »Čigav je ta čevelj?« (moj) 2. NALOGA: (čigav je ta copat? (moj)
vsaj eno pravilno poimenovanje = 1 točka 3. NALOGA: »Čigav je ta čevelj?« (tvoj)
4. NALOGA: »Čigav je ta copat?« (tvoj)
vsaj eno pravilno poimenovanje = 1 točka
52
7 TVORJENJE ENOSTAVNIH (DVO ALI TRO BESEDNIH) STAVKOV
Pripomočki: slikovna predloga
Navodilo: Dobro si oglej to sliko in povej kaj se dogaja
otrok tvori vsaj en dve ali tri besedni stavek = 1 točka
8 IZGOVARJAVA DOLOČENIH BESED
Pripomočki: slikovne predloge – kača, okno, zvezda, noga, roža, pikapolonica
Navodilo: Poimenuj predmete, ki jih vidiš na sliki. Če predmeta ne pozna, ga poimenujemo mi in prosimo, naj ponovi za nami.
otrok pravilno in razločno izgovori vsaj tri besede = 1 točka
9 POJASNJEVANJE BESED
Pripomočki: slikovna predloga – kuhar, zdravnik, gasilec, stol, avto, nož
Navodilo: Povej mi, kaj dela:
1. kuhar,
2. zdravnik, 3. gasilec.
Navodilo: Povej mi, zakaj uporabljamo:
4. stol, 5. avto, 6. nož.
za vsako pravilno pojasnitev = 1 točka
53
PRILOGA 2: Preglednice z rezultati
Preglednica 1: Rezultati prvega testiranja eksperimentalne skupine
OTROK 1 OTROK2 OTROK3 OTROK4 OTROK5 VSI SKUPAJ
NAJVEČJE ŠTEVILNO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA RAZUMEVANJA: 18 NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA IZRAŽANJA: 18
54
SKUPNO ŠTEVILO TOČK: 36
Preglednica 2: Rezultati prvega testiranja kontrolne skupine
OTROK 1 OTROK2 OTROK3 OTROK4 OTROK5 VSI SKUPAJ
NAJVEČJE ŠTEVILNO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA RAZUMEVANJA: 18 NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA IZRAŽANJA: 18 SKUPNO ŠTEVILO TOČK: 36
55
Preglednica 3: Rezultati drugega testiranja eksperimentalne skupine
OTROK 1 OTROK2 OTROK3 OTROK4 OTROK5 VSI SKUPAJ
NAJVEČJE ŠTEVILNO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA RAZUMEVANJA: 18 NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA IZRAŽANJA: 18
56
SKUPNO ŠTEVILO TOČK: 36
Preglednica 4: Rezultati drugega testiranja kontrolne skupine
OTROK 1 OTROK2 OTROK3 OTROK4 OTROK5 VSI SKUPAJ
NAJVEČJE ŠTEVILNO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA RAZUMEVANJA: 18 NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA IZRAŽANJA: 18 SKUPNO ŠTEVILO TOČK: 36
57
PRILOGA 3: soglasje za starše
Spoštovani starši,
sem Daša Lampič in sem delavka vrtca Dolenjska cesta, delam v skupini Sončki kot pomočnica vzgojiteljice. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani zaključujem študij predšolske vzgoje v Ljubljani. Za temo diplomskega dela sem si izbrala razvoj govora s spodbujanjem razvoja sinaps v možganih po načelih NTC. V sklopu tega, bom z otroki izvajala nekatere telesno-gibalne vaje in vaje za akomodacijo, ki jih predlaga NTC-učenje. Naloga bo vsebovala tudi raziskovalni del s pomočjo ocenjevalne lestvice govora otroka starega od 2 do 3 let, ki sem jo pripravila sama. Raziskati želim predvsem v kolikšni meri omenjene vaje po načelih NTC vplivajo na razvoj govora. Ocenjevanje bo potekalo individualno. Naloga ne bo vsebovala nikakršnih podatkov o vaših otrocih, razen starosti.
Prosim Vas za soglasje oz. strinjanje, da ste z ocenjevanjem seznanjeni.
Vsi dobljeni podatki bodo varovani v skladu s pravilnikom o varovanju osebnih podatkov in bodo namenjeni izključno za raziskavo pri moji diplomski nalogi.
Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujem,
Daša Lampič
Spodaj podpisani/-a_________________________soglašam, da se odgovori na ocenjevalno lestvico govora mojega otroka_________________________rojenega__________________, vključenega v skupino_________________, uporabijo izključno za raziskavo diplomske naloge.
O raziskavi sem seznanjen/-a in se z njo strinjam.
Podpis staršev:___________________________________