II. EMPIRIČNI DEL
5 IZVEDBA DEJAVNOSTI
Pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti sem upoštevala metodični pristop, za katerega tudi Rajović pravi, da je zelo pomemben. Sledila sem naslednjim načelom: načelu vsakodnevnega treninga, načelu postopne obremenitve, načelu ponavljanja, načelu zavedanja, načelu jasnosti, načelu vsestranskosti, načelu izobraževalne usmerjenosti ter sintetične ali celovite metode.
Vse dejavnosti so potekale v igri, saj je igra naravna oblika aktivnosti otroka. (Jurišević idr., 2010). Igra otroka močno pritegne k udeležbi, ga motivira in vspodbudi k ponavljanju, pri tem pa se v možganih ustvarjajo nove povezave, otrok se uči in s ponavljanjem novo znanje utrdi in doseže višjo raven miselnih procesov.
Vaje sem združila v obliki vadbe po postajah, vadbe na snegu in poligona. Če so nam vremenske razmere to omogočale, smo dejavnosti izvajali na prostem, drugače pa v igralnici.
Kot zanimivost sem na koncu tega poglavja opisala še igro po načelih NTC, ki sem jo poimenovala Lačna muca. Pravila in potek igre sem določila sama. Igro sem večkrat ponudila med prosto igro. Otroci so se igro večkrat in radi igrali.
VADBA PO POSTAJAH
TEMA: Vrnimo živalim njihove mladičke
Prve tri tedne so otroci vadili po postajah. Cilj vadbe je bilo spoznavanje in utrjevanje motoričnih dejavnosti, ki vsebujejo vaje, ki se redko izvajajo.
To so vaje ravnotežja, rotacije in vaje za dinamično prilagajanje očesa. Ker je vadba po postajah za dvoletnike precej zahtevna in je potrebno veliko pomoči in usmerjanja, sem hkrati pripravila
22
le dve postaji (vajo ravnotežja in rotacije). Tretjo postajo oz. vajo za dinamično prilagajanje očesa smo izvajali posebej. Otroke sem razdelila v dve homogeni skupini. V eni skupini sta bila dva otroka, v drugi trije Včasih sem v igro vključila tudi druge otroke iz skupine, ki so eno leto starejši.
To sem naredila predvsem na začetku tedna, kadar sem otrokom kazala nove vaje, saj so na ta način sposobnejši otroci pomagali manj sposobnim oziroma so jim bili dober zgled. Otroci so pomagali izgubljene živalske mladiče vrniti k svojim materam. Vsaka postaja je imela svojo oznako (žival). Pot, po kateri so prenašali živalske mladiče, pa se je iz tedna v teden spreminjala in nadgrajevala. Otrok je na eni postaji vadil od 2 do 3 minut.
Prvi teden (22. 1–26. 1)
1. postaja: vaja za ravnotežje
Otrok hodi po ravni črti in pri tem ohranja ravnotežje. Glavo ima pokončno oz. gleda naravnost.
Smeri gibanja mora slediti s perifernim vidom.
Slika 1: Hoja po ravni črti
2. postaja: vaja za rotacijo
Otroci v počasnem tempu tečejo po vijugasti črti, ki sem jo narisala s kredo. Enako kot pri prejšnji vaji je pomembno, da otrok drži glavo pokonci ozirom gleda naravnost.
23
Slika 2: Hoja po vijugasti črti 3. postaja: vaja za dinamično prilagajanje očesa
Otroci sedijo v paru z razširjenimi nogami in si podajajo žogo s kotaljenjem po tleh.
Slika 3: Kotaljenje žoge v paru OPAŽANJA
Otrokom sem podala navodila in zelo so se razveselili, saj je bilo to zanje nekaj novega, še ne poznanega. Čeprav sem na začetku navodila podala jasno in vsako vajo pokazala v celoti od začetka do konca, otroci navodil niso upoštevali v celoti oziroma jih niso razumeli. Med izvajanjem je bilo zato potrebno veliko usmerjanja in pomoči, da so bili v gibi v celoti izvedeni pravilno. Pozornost in koncentracija otrok je bila zelo kratka. To je bilo mogoče opaziti predvsem pri dečku in deklici, ki sta potrebovala veliko dodatne spodbude, saj sta se dejavnosti naveličala že po nekaj minutah.
Na prvi postaji, pri vaji za ravnotežje, so otroci pomagali mamici medvedki. Vsi so bili zmožni hoje po črti, vendar niso hodili natančno po njej. Nihče od otrok med hojo ni uspel držati glave pokončno oziroma pogleda usmeriti naprej. Pogled je bil pri vseh otrocih usmerjen v tla, kar pomeni, da je pri njih periferni vid še slabo razvit.
24
Velik izziv jim je predstavljala že sama hoja po ravni črti. Enako je bilo opaziti tudi pri drugi postaji – vaji za rotacijo. Na tej postaji so pomagali mamici miški. Po vijugasti črti je tekel le en deček, ostali so tekli naravnost. Pri kotaljenju žoge so potrebovali veliko spodbude, saj so žogo, ko so jo dobili v roke, želeli tudi obdržati. Drugače jim samo kotaljenje ni predstavljalo posebnih težav.
Drugi teden (29. 1–2. 2)
1. postaja: vaja za ravnotežje
Otrok hodi po debeli vrvi. Pri tem drži roke v rahlem odročenju in z njimi lovi ravnotežje. Glavo drži pokonci in s perifernim vidom spremlja smer gibanja.
Slika 4: Hoja po debeli vrvi 2. postaja: vaja za rotacijo
Otroci tečejo cikcak do postavljenih stožcev in se ga dotaknejo.
Slika 5: Tek do stožcev
25 3. postaja: vaja za akomodacijo
Otroci se razporedijo v krog in si podajajo žogo z obema rokama v višini prsi prvemu otroku na svoji desni.
Slika 6: Podajanje žoge v krogu
OPAŽANJA
Tokrat so otroci na prvi postaji hodili po debeli vrvi, kar je bil za njih seveda še večji izziv. Le en deček je uspel nekajkrat dvigniti pogled in gledati naravnost, vendar za zelo kratek čas. Na drugi postaji so vajo izvajali veliko bolje kot predhodni teden.
Sem in tja so kakšen stožec izpustili in se ga pozabili dotakniti, drugače pa so vajo izvajali pravilno. Dva otroka sta žogo podala izpred prsi, vendar je bil met še zelo nenatančen.
Žogo z izročenimi rokami so ujeli vsi otroci vsaj štirikrat ali manj, razen dveh otrok, ki žoge sploh nista ujela, kar kaže na nizke sposobnosti na področju akomodacije oči in koordinacije gibov pri njima.
Tretji teden (5. 3–8. 2)
1. postaja: vaja za ravnotežje
Otroci hodijo po čutni poti, ki je rahlo dvignjena od tal, valovita in vijugasta. Med prečkanjem otrok drži roke v rahlem odročenju in z njimi lovi ravnotežje. Glavo drži pokonci pogled pa je usmerjen naprej.
26
Slika 7: Hoja po čutni poti Slika 8: Čutna pot 2. postaja: vaja za rotacijo
Otroci tečejo cikcak okoli postavljenih stožcev. Ko pridejo do desnega ga obtečejo po desni strani, nadaljujejo s tekom do levega, ki ga obtečejo po levi strani in tako "slalomirajo" do konca.
Slika 9: Tek okoli stožcev 3. postaja: vaja za dinamično prilagajanje očesa
Otroci mečejo žogo in poskušajo zadeti obroč v oddaljenosti enega metra.
Slika 10: Met žoge skozi obroč
27 OPAŽANJA
Pogled usmerjen naprej in roke v odročenju med hojo otrokom še vedno predstavljata velik izziv. Hojo po čutni poti so zmogli vsi, razen enega otroka. Na čutno pot je stopil zelo previdno z eno nogo, drugo nogo pa je imel na tleh. Velikokrat je potreboval tudi mojo pomoč, pri držanju za roko. Na drugi postaji so tokrat tekli okoli postavljenih stožcev, kar jim je povzročalo kar nekaj težav. Stožcev so se še vedno dotikali tako, kot smo to počeli prejšnji teden.
Šele proti koncu tedna so pokazali pravilno izvajanje vaje in pravilno »slalomirali« med stožci.
Metanje žoge skozi obroč otrokom ni predstavljalo posebnih težav.
VADBA NA SNEGU IN IGRA POLŽEK POLDI
Četrti in peti teden nas je presenetil sneg, zato smo izkoristili priložnost in vaje izvajali kar na snegu. Šesti teden pa smo se vsakodnevno igrali igrico Polžek poldi. Vaje tokrat nismo izvajali po postajah, temveč vsi skupaj.
Četrti teden (12. 21–6. 2)
1. vaja: vaja za ravnotežje
Otroci hodijo ali tečejo po zapadlem snegu oziroma po vijugastih linijah zasnežene poti
Slika 11: Hoja in tek po snegu 2. vaja: vaja za rotacijo
Otroci se na snegu na moj znak začnejo vrteti v desno stran (en dan se vrtijo v eno, drug dan v nasprotno smer) z odprtimi očmi. Skupaj štejemo do 15. Roke so v odročenju.
28
Na moj znak se otroci ustavijo, zamižijo in zadržujejo ravnotežje. Po kratkem premoru ponovijo isto vajo. Ta cikel ponavljajo dvakrat do trikrat.
Slika 12: Vrtenje okoli svoje osi na snegu 3. vaja: vaja za dinamično prilagajanje očesa
Otroci mečejo žogo/sneženo kepo in poskušajo zadeti cilj v oddaljenosti enega metra.
Slika 13: Ciljanje snežne kepe v steber OPAŽANJA
Čeprav se je hoja po snegu na prvi pogled zdela lahka, se je izkazalo, da to ni tako. Otroci so bili pri izvajanju prve vaje zelo okorni, predvsem deček, ki predhodni teden ni zmogel hoje po čutni poti. Večkrat ga je zaneslo in je padel na tla. Le dva otroka sta po snegu lahko tudi tekla, ostali trije so le hodili. Po končani prvi vaji smo se spremenili v snežinke. Vrteli smo se okoli svoje osi. Ta vaja je bila predvsem najbolj zabavna vaja. Otroci so se neizmerno zabavali in komaj so čakali naslednji dan, da vajo ponovimo. Vrteli so se vsi. Nekateri hitreje, drugi počasneje. Cilj, v katerega so otroci metali žogo ali kepo, smo vsak dan sproti določili skupaj, npr: kamniti steber, vedro, sneženi mož ipd.
29
Peti teden (19.2 –23. 2)
1. vaja: vaja za ravnotežje
Otroci hodijo po snegu oziroma po vijugastih linijah zasnežene poti.
Slika 14: Hoja in tek po snegu
2. vaja: vaja za rotacijo
Otroci se na snegu na moj znak začnejo vrteti v desno stran (en dan se vrtijo v eno, drug dan v nasprotno smer) z odprtimi očmi. Skupaj štejemo do 15. Roke so v odročenju. Na moj znak, se otroci ustavijo, zamižijo in zadržujejo ravnotežje. Po kratkem premoru ponovijo isto vajo.
Ta cikel ponavljajo dvakrat do trikrat.
Slika 15: Vrtenje okoli svoje osi na snegu 3. vaja: vaja za dinamično prilagajanje očesa
Otroci mečejo žogo/sneženo kepo in poskušajo zadeti cilj v oddaljenosti enega metra.
30
Slika 16: Ciljanje žoge v zaboj OPAŽANJA
V tem tednu so bili otroci na snegu že veliko bolj sproščeni in spretnejši pri hoji po snegu. Vsi otroci sedaj tudi že tečejo po snegu, razen enega dečka, ki je še vedno previden, vendar tudi pri njem ni več občutiti toliko strahu. Vsak dan je bolj pogumen in manj okoren. Proti koncu tedna so otroci že sami vedeli, kaj bo sledilo in se po končani prvi vaji sami od sebe začeli vrteti okoli svoje osi. Tudi deček in deklica, ki nista zamižala, sedaj to naredita.
Po petih tednih izvajanja vaj je bilo občutiti nekakšno prelomnico oziroma splošen napredek otrok pri razumevanju in upoštevanju navodil. Otroci so se navadili na rutino vsakodnevnega izvajanja vaj. S tem se je povečevala tudi njihova koncentracija. Sedaj tudi deček in deklica, ki sta se v prvih tednih dejavnosti zelo hitro naveličala, vztrajata do konca.
Šesti teden (26. 2–2. 3)
IGRA: POLŽEK POLDI CILJI:
– razvijanje koordinacije, – razvijanje ravnotežja, – rotacija,
– razvijanje vzdržljivosti,
– otrok razvršča (klasificira) po barvi, – razvijanje prstne spretnosti.
31 POTEK
Debelo vrv oblikujemo v spiralo, tako da oblika spominja na polža s hišico. V škatli je polževa hrana (plastična zelenjava/sadje). Otrok si izbere poljubno zelenjavo/sadje in jo s hojo po vrvi nese vse do sredine spirale. Tam jo odloži v pravilno posodo glede na barvo (zelena hrana v zeleno posodo, rdeča hrana v rdečo posodo) in se vrne nazaj po isti poti. Cilj igre je odnesti vso hrano do posode in jo pravilno razvrstiti ter tako nahraniti polžka Poldija.
Sprememba težavnosti: razvrščanje treh ali več barv, večja polžja hišica. Namesto hrane lahko uporabimo žoge ali druge pripomočke, ki jih lahko razvrščajo ne samo po barvi ampak tudi po velikosti (majhno, veliko), obliki (okroglo, oglato), številu pik (žoga z eno piko v posodo z eno piko) ipd. Oblikujemo lahko tudi dva ali več polžev. Otroci tekmujejo kdo prvi nahrani svojega polža.
Slika 17: Razvrščanje po dveh barvah Slika 18: Razvrščanje po treh barvah–natikanka
Slika 19: Razvrščanje po velikosti Slika 20: Razvrščanje po velikosti in obliki–vstavljanka OPAŽANJA
Otroke je motivirala že priprava sredstev in napoved igre. Že v uvodnem pogovoru o polžku, so izrazili zanimanje za sodelovanje. Otroke sem seznanila s pravili igre in nazorno pokazala potek. Otroci so po vrvi (spirala) hodili individualno. Po vrvi so hodili bosi, kar je pri njih pritegnilo še dodatno pozornost.
32
Vsak otrok si je sadje ali zelenjavo izbral po želji, povedal kaj si je izbral, kakšne barve je in kam jo bo odložil. Otroci so bili zelo motivirani in ob dejavnosti izražali veselje, da so lahko nahranili lačnega Poldija. Otroci so bili še posebno aktivni pri igri na prostem. Med hojo je bilo otroke potrebno večkrat opomniti na pravilno izvajanje (roke v odročenju, pogled naravnost in hoja po vrvi).
Prosti koncu tedna smo uporabili tudi druge pripomočke kot so natikanka, žoge in vstavljanka.
Otroci so lahko razvrščali po dveh ali več velikostih, barvah ali oblikah.
POLIGONI
Zadnje tri tedne so bile vaje združene v obliki poligona. Otrokom sem pripravila tri različne poligone. Vsak poligon je imel svojo temo oziroma ime.
Sedmi teden (5. 3–9. 3)
TEMA: Z avtom na potep CILJI:
– razvijanje ravnotežja, – razvijanje akomodacije, – rotacija.
POTEK
Otroci vsak s svojim volanom (obročom) v roki odidejo na potep. Na poti pa jih čaka nekaj ovir. Najprej tečejo okoli postavljenih označevalcev (stožcev), potem morajo prečkati most (stopalke oz. čutno pot), prestopiti oviro, preskočiti oviro (palico na tleh) ter se v krožnem toku (v obroču) trikrat zavrteti okoli svoje osi.
Slika 21: Poligon v igralnici Slika 22: Poligon na prostem
33 OPAŽANJA
V sedmem tednu izvajanja vaj sem opazila napredek pri dečku, ki je po čutni poti hodil samo z eno nogo. Sedaj ne potrebuje več pomoči in po čutni poto hodi tako kot ostali otroci z dvema nogama. Še vedno pa je pri vseh pogled usmerjen predvsem v tla. Pogled dvignejo le za kratek čas oziroma le takrat, kadar jih na to opozorim. Na roke so vedno bolj pozorni in jih skušajo držati v odročenju. Vrtenje okoli svoje osi in vijuganje okoli stožcev pravilno izvajajo vsi otroci.
Oviro sonožno preskočijo in tudi sonožno doskočijo ter obdržijo ravnotežje vsi otroci, razen enega otroka, ki ovire ne zmore preskočiti. Pri prestopanju ovire potrebujeta pomoč dva otroka.
Obroč vedno odložita na tla, se primeta za stožec ali prosita za pomoč in šele nato oviro prestopita.
Osmi teden (12. 3–16. 3)
TEMA: Razmetane žogice CILJI:
– razvijanje ravnotežja, – razvijanje akomodacije, – rotacija
– otrok razvršča (klasificira) po velikosti (veliko, majhno) POTEK
Otrokom pokažem kaj se je zgodilo. Velike in male žoge so se pomešale med seboj. Prosim jih za pomoč pri pospravljanju in jih opozorim, naj bodo pozorni, v kateri zaboj bodo pospravili žogo. Velika žoga ima namreč svoje mesto v velikem zaboju, majhna pa v majhnem. Da pa bo pospravljanje bolj zabavno, morajo žoge kotaliti in jih spraviti čez nekaj ovir. Otrok si izbere žogo, ki jo želi pospraviti. Najprej jo mora zakotaliti pod most (oviro) in se nato še sam splaziti pod njo, nadaljuje s kotaljenjem žoge okoli taburejev, potem jo vrže skozi obroč in šele nato pospravi oziroma razvrsti v pravi zaboj. Pot nadaljuje po čutni poti vse do začetka, torej do razmetanih žog. Dejavnost traja dokler niso pospravljene vse žoge.
34
Slika 23: Poligon »razmetane žogice«
OPAŽANJA
Otroci so bili pri tem poligonu najbolj razigrani, saj je žoga vedno dobro motivacijsko sredstvo.
Plazenje pod oviro otrokom ni predstavljalo težav, prav tako ne met žoge skozi obroč. Več težav jim je predstavljajo kotaljenje žoge okoli taburejev. Pri izvajanju te vaje so bili površni in so hiteli. Sicer pa so žogo kotalili vsi razen enega dečka. Opazila sem velik napredek pri vaji za ravnotežje–prečkanje čutne poti. Čeprav jih je še vedno potrebno večkrat opomniti na pravilno izvajanje vaje, so že pokazali pravilno tehniko izvajanja (roke v odročenju, pogled usmerjen naravnost, hoja po vrvi) in to nekajkrat zapored ponovili.
Deveti teden (19. 3 - 23. 3)
TEMA: Rdeči tulipan in bela lilija CILJI:
– razvijanje ravnotežja, – razvijanje akomodacije, – rotacija,
– otrok utrjuje dele rastline: cvet, steblo, list – razvijanje prstne spretnosti
POTEK
Otrok si iz določene posodice izbere del rastline (cvet, steblo ali list), ki ga nese po deski, nadaljuje s tekom okoli označevalcev (stožcev), nato sonožno skače iz obroča v obroč, dvakrat preskoči oviro, se trikrat zavrti okoli droga, prečka hlode in nadaljuje pot po toboganu.
35
Ob spustu na tla del rastline, ki ga ima v roki, poimenuje in z ježkom pritrdi na slikovno predlogo. Pri tem si lahko pomaga s fotografijo poleg. Pot nadaljuje s prestopom skozi oviro, po debeli vrvi, vse do začetka, kjer si ponovno izbere naslednji del rastline. Dejavnosti je konec, ko sta sestavljeni obe rastlini (rdeči tulipan in bela lilija). Na koncu si obe rastlini skupaj pogledamo in ju poimenujemo. Za nagrado se igramo rajalno igro »Rdeči tulipan in bela lilija«.
Otrok, ki je izbran (rdeči tulipan oziroma bela lilija), se vrti na sredini, ostali hodijo v krogu po čutni poti in pojejo pesem.
Slika 24: Poligon
Slika 25: Hoja po deblih
Slika 26: Otrok poimenuje del rastline Slika 27: Slikovna predloga in ga pritrdi na slikovno predlogo
36
Slika 28: Rajalna igra »Rdeči tulipan in bela lilija« ob hoji po čutni poti
OPAŽANJA
Otroci so tokrat z gibanjem usvajali nova znanja tudi na drugem področju (narava). V primerjavi s prvim tednom je bilo mogoče opaziti ogromen napredek. Otroci niso več tako okorni, so veliko bolj gibčni. Opazi se tudi napredek v pozornosti in vzdržljivosti. Ovire, ki so jim bile že znane, so premagovali pravilno, brez težav, malo težje je bilo pri novih ovirah, kot je bilo prečkanje hlodov. Dva otroka sta imela pri tem kar nekaj težav in sta vmes stopila na tla.
Najbolj zabaven in hkrati tudi zahteven del je bil na koncu, ko so otroci hodili v krogu po čutni poti in hkrati prepevali. Na ta način so bili otroci gibalno in hkrati tudi miselno aktivni.
IGRA: LAČNA MUCA CILJI:
– razvijanje akomodacije,
– otrok prepozna sličico in jo poimenuje.
POTEK
Lačna muca (škatla z odprtino) je pojedla polovico sličic. Sliko, ki jo otrok izvleče, poimenuje in čim prej „prepozna” ter poišče ustrezno sliko pred seboj na mizi. Sličici, ki sta par, položi v svojo posodico. Igre je konec, ko ima vsaka sličica svoj par.
Sprememba težavnosti: otroci iščejo pare sličic glede na asociacije.
37
Slika 29: Igra Lačna muca Slika 30: Škatla oziroma lačna muca
Slika 31: Iskanje parov Slika 32: Iskanje parov po asociacijah
38