• Rezultati Niso Bili Najdeni

Slika 17: Razvrščanje po dveh barvah Slika 18: Razvrščanje po treh barvah–natikanka

Slika 19: Razvrščanje po velikosti Slika 20: Razvrščanje po velikosti in obliki–vstavljanka OPAŽANJA

Otroke je motivirala že priprava sredstev in napoved igre. Že v uvodnem pogovoru o polžku, so izrazili zanimanje za sodelovanje. Otroke sem seznanila s pravili igre in nazorno pokazala potek. Otroci so po vrvi (spirala) hodili individualno. Po vrvi so hodili bosi, kar je pri njih pritegnilo še dodatno pozornost.

32

Vsak otrok si je sadje ali zelenjavo izbral po želji, povedal kaj si je izbral, kakšne barve je in kam jo bo odložil. Otroci so bili zelo motivirani in ob dejavnosti izražali veselje, da so lahko nahranili lačnega Poldija. Otroci so bili še posebno aktivni pri igri na prostem. Med hojo je bilo otroke potrebno večkrat opomniti na pravilno izvajanje (roke v odročenju, pogled naravnost in hoja po vrvi).

Prosti koncu tedna smo uporabili tudi druge pripomočke kot so natikanka, žoge in vstavljanka.

Otroci so lahko razvrščali po dveh ali več velikostih, barvah ali oblikah.

POLIGONI

Zadnje tri tedne so bile vaje združene v obliki poligona. Otrokom sem pripravila tri različne poligone. Vsak poligon je imel svojo temo oziroma ime.

Sedmi teden (5. 3–9. 3)

TEMA: Z avtom na potep CILJI:

– razvijanje ravnotežja, – razvijanje akomodacije, – rotacija.

POTEK

Otroci vsak s svojim volanom (obročom) v roki odidejo na potep. Na poti pa jih čaka nekaj ovir. Najprej tečejo okoli postavljenih označevalcev (stožcev), potem morajo prečkati most (stopalke oz. čutno pot), prestopiti oviro, preskočiti oviro (palico na tleh) ter se v krožnem toku (v obroču) trikrat zavrteti okoli svoje osi.

Slika 21: Poligon v igralnici Slika 22: Poligon na prostem

33 OPAŽANJA

V sedmem tednu izvajanja vaj sem opazila napredek pri dečku, ki je po čutni poti hodil samo z eno nogo. Sedaj ne potrebuje več pomoči in po čutni poto hodi tako kot ostali otroci z dvema nogama. Še vedno pa je pri vseh pogled usmerjen predvsem v tla. Pogled dvignejo le za kratek čas oziroma le takrat, kadar jih na to opozorim. Na roke so vedno bolj pozorni in jih skušajo držati v odročenju. Vrtenje okoli svoje osi in vijuganje okoli stožcev pravilno izvajajo vsi otroci.

Oviro sonožno preskočijo in tudi sonožno doskočijo ter obdržijo ravnotežje vsi otroci, razen enega otroka, ki ovire ne zmore preskočiti. Pri prestopanju ovire potrebujeta pomoč dva otroka.

Obroč vedno odložita na tla, se primeta za stožec ali prosita za pomoč in šele nato oviro prestopita.

Osmi teden (12. 3–16. 3)

TEMA: Razmetane žogice CILJI:

– razvijanje ravnotežja, – razvijanje akomodacije, – rotacija

– otrok razvršča (klasificira) po velikosti (veliko, majhno) POTEK

Otrokom pokažem kaj se je zgodilo. Velike in male žoge so se pomešale med seboj. Prosim jih za pomoč pri pospravljanju in jih opozorim, naj bodo pozorni, v kateri zaboj bodo pospravili žogo. Velika žoga ima namreč svoje mesto v velikem zaboju, majhna pa v majhnem. Da pa bo pospravljanje bolj zabavno, morajo žoge kotaliti in jih spraviti čez nekaj ovir. Otrok si izbere žogo, ki jo želi pospraviti. Najprej jo mora zakotaliti pod most (oviro) in se nato še sam splaziti pod njo, nadaljuje s kotaljenjem žoge okoli taburejev, potem jo vrže skozi obroč in šele nato pospravi oziroma razvrsti v pravi zaboj. Pot nadaljuje po čutni poti vse do začetka, torej do razmetanih žog. Dejavnost traja dokler niso pospravljene vse žoge.

34

Slika 23: Poligon »razmetane žogice«

OPAŽANJA

Otroci so bili pri tem poligonu najbolj razigrani, saj je žoga vedno dobro motivacijsko sredstvo.

Plazenje pod oviro otrokom ni predstavljalo težav, prav tako ne met žoge skozi obroč. Več težav jim je predstavljajo kotaljenje žoge okoli taburejev. Pri izvajanju te vaje so bili površni in so hiteli. Sicer pa so žogo kotalili vsi razen enega dečka. Opazila sem velik napredek pri vaji za ravnotežje–prečkanje čutne poti. Čeprav jih je še vedno potrebno večkrat opomniti na pravilno izvajanje vaje, so že pokazali pravilno tehniko izvajanja (roke v odročenju, pogled usmerjen naravnost, hoja po vrvi) in to nekajkrat zapored ponovili.

Deveti teden (19. 3 - 23. 3)

TEMA: Rdeči tulipan in bela lilija CILJI:

– razvijanje ravnotežja, – razvijanje akomodacije, – rotacija,

– otrok utrjuje dele rastline: cvet, steblo, list – razvijanje prstne spretnosti

POTEK

Otrok si iz določene posodice izbere del rastline (cvet, steblo ali list), ki ga nese po deski, nadaljuje s tekom okoli označevalcev (stožcev), nato sonožno skače iz obroča v obroč, dvakrat preskoči oviro, se trikrat zavrti okoli droga, prečka hlode in nadaljuje pot po toboganu.

35

Ob spustu na tla del rastline, ki ga ima v roki, poimenuje in z ježkom pritrdi na slikovno predlogo. Pri tem si lahko pomaga s fotografijo poleg. Pot nadaljuje s prestopom skozi oviro, po debeli vrvi, vse do začetka, kjer si ponovno izbere naslednji del rastline. Dejavnosti je konec, ko sta sestavljeni obe rastlini (rdeči tulipan in bela lilija). Na koncu si obe rastlini skupaj pogledamo in ju poimenujemo. Za nagrado se igramo rajalno igro »Rdeči tulipan in bela lilija«.

Otrok, ki je izbran (rdeči tulipan oziroma bela lilija), se vrti na sredini, ostali hodijo v krogu po čutni poti in pojejo pesem.

Slika 24: Poligon

Slika 25: Hoja po deblih

Slika 26: Otrok poimenuje del rastline Slika 27: Slikovna predloga in ga pritrdi na slikovno predlogo

36

Slika 28: Rajalna igra »Rdeči tulipan in bela lilija« ob hoji po čutni poti

OPAŽANJA

Otroci so tokrat z gibanjem usvajali nova znanja tudi na drugem področju (narava). V primerjavi s prvim tednom je bilo mogoče opaziti ogromen napredek. Otroci niso več tako okorni, so veliko bolj gibčni. Opazi se tudi napredek v pozornosti in vzdržljivosti. Ovire, ki so jim bile že znane, so premagovali pravilno, brez težav, malo težje je bilo pri novih ovirah, kot je bilo prečkanje hlodov. Dva otroka sta imela pri tem kar nekaj težav in sta vmes stopila na tla.

Najbolj zabaven in hkrati tudi zahteven del je bil na koncu, ko so otroci hodili v krogu po čutni poti in hkrati prepevali. Na ta način so bili otroci gibalno in hkrati tudi miselno aktivni.

IGRA: LAČNA MUCA CILJI:

– razvijanje akomodacije,

– otrok prepozna sličico in jo poimenuje.

POTEK

Lačna muca (škatla z odprtino) je pojedla polovico sličic. Sliko, ki jo otrok izvleče, poimenuje in čim prej „prepozna” ter poišče ustrezno sliko pred seboj na mizi. Sličici, ki sta par, položi v svojo posodico. Igre je konec, ko ima vsaka sličica svoj par.

Sprememba težavnosti: otroci iščejo pare sličic glede na asociacije.

37

Slika 29: Igra Lačna muca Slika 30: Škatla oziroma lačna muca

Slika 31: Iskanje parov Slika 32: Iskanje parov po asociacijah

38

6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Graf 1: Primerjava eksperimentalne in kontrolne skupine na govornem področju

Kot je razvidno iz grafov, so otroci, ki so bili deležni spodbujanja razvoja sinaps s telesno-gibalnimi vajami in z vajami za koordinacijo, na govornem področju bolje napredovali v primerjavi z otroki, ki teh spodbud niso imeli. Rezultati prvega testiranja kažejo, da so otroci od 180 možnih točk dosegli skupno 109 točk (60,56 %), medtem ko so na drugem testiranju dosegli 149 točk (82,78 %) in tako napredovali za 22,22 %. Kontrolna skupina pa je na prvem testiranju od 180 možnih točk skupno dosegla 124 točk (68,89 %) in na drugem 141 točk (78,33

%). Kontrolna skupina je torej napredovala le za za 9,44 %, kar je za 12,78 % manj kot eksperimentalna skupina.

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Eksperimentalna skupina Kontrolna skupina

Rezultati

Rezultati prvega testiranja Rezultati drugega testiranja

39

Graf 2: Primerjava govornega razumevanja z govornim izražanjem

Otroci, ki so bili deležni spodbujanja razvoja sinaps, so bolje napredovali na področju govornega izražanja v primerjavi z govornim razumevanjem. Na prvem testiranju so otroci na področju govornega razumevanja od 90 možnih točk dosegli 65točk (72,22 %), na drugem pa 82 točk (91,11 %), torej so napredovali za 18,89%. Na področju govornega izražanja pa so na prvem testiranju od 90 možnih točk dosegli 44 točk (48,89 %) in na drugem 67 točk (74,44 %), kar pomeni da so napredovali za 25,55 %. Razlika v napredku med govornim razumevanjem in govornim izražanjem ni tako velika. Rezultati na govornem izražanju so za 6,66 % boljši v primerjavi z govornim razumevanjem.

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Govorno razumevanje Govorno izražanje

Rezultati eksperimentalne skupine

Rezultati prvega testiranja Rezultati drugega testiranja

40

SKLEP

Namen diplomskega dela je bil preizkusiti različne telesno-gibalne vaje in vaje za akomodacijo po načelih NTC-programa ter z ocenjevalno lestvico govora preveriti, v kolikšni meri te vaje vplivajo na razvoj govora.

Na podlagi ocenjevalne lestvice govora, za otroke stare od 2 do 3 let, se je v eksperimentalni skupini po dveh mesecih spodbujanja razvoja sinaps z vsakodnevnim izvajanjem telesno-gibalnih vaj in vaj za akomodacijo na področju govora pokazal boljši napredek v primerjavi s kontrolno skupino, v kateri otroci teh spodbud niso bili deležni. Napredek v eksperimentalni skupini je bil za 12,78 % boljši kot v kontrolni skupini, kar pomeni, da motorične dejavnosti po metodi NTC pomembno vplivajo na razvoj govora. Zavedam pa se, da so na rezultate lahko vplivali tudi nekateri drugi notranji ali zunanji dejavniki, ki vplivajo na razvoj govora.

Zanimalo me je tudi, na katerem področju govora (govornem razumevanju ali govornem izražanju) bo v eksperimentalni skupini viden večji napredek. Otroci so napredovali tako v govornem izražanju kot v govornem razumevanju s 6 % večjim napredkom na področju govornega izražanja. Rezultati torej kažejo na večji vpliv motorike na govorno izražanje, sicer pa razlika v napredku v primerjavi z govornim razumevanjem ni tako velika.

Napredek pa ni opazen samo na govornem področju, ampak tudi na gibalnem. Otroci so na podlagi opazovanja, v dveh mesecih gibalno zelo napredovali. V primerjavi s prvim tednom je bilo na koncu opaziti ne samo boljšo gibljivost, ampak tudi večjo pozornost in vztrajnost pri izvajanju vaj. Čeprav so jim na začetku nekatere vaje povzročale številne težave, jih sedaj v veliki meri izvajajo brez težav. Opazila sem ogromen napredek pri izvajanju vaje za ravnotežje.

Začeli so s hojo po ravni črti, pri čemer so hodili nenatančno, s pogledom usmerjenim v tla, po sedmih tednih vsakodnevnega izvajanja pa so hodili po čutni poti, ki so jo prečkali pravilno s pogledom usmerjenim naprej in z odročenimi rokami, kar kaže na napredek v razvoju perifernega vida. Menim, da je na napredek v veliki meri vplivalo načelo ponavljanja. Strinjam se s trditvijo Rajovića (2015), da se na osnovi večkratnega ponavljanja ustvarijo stabilnejše motorične navade in racionalnejša tehnika izvajanja gibov.

Opazila sem, da so otroci med prosto igro ali na sprehodu postali pozorni na robnike, na črte, ki so narisane na tleh ipd. Pomembno se mi zdi, da opazimo otrokovo zanimanje in na podlagi tega poskrbimo za spodbudno učno okolje in materiale.

41

V program sem vključila tudi starše. Seznanila sem jih s pomenom vaj NTC-učenja, nekatere vaje predstavila in jih tako spodbudila k njihovemu izvajanju, saj menim, da sodelovanje in pomoč staršev pri izvajanju NTC-učenja zagotovo prinaša še boljše rezultate. Kot sem izvedela po pogovoru s starši, so otroci nekatere vaje že sami prenašali domov, kar le potrjuje, da so dejavnosti otroke močno pritegnile in jih motivirale k ponavljanju.

Z raziskovalno temo pričujočega diplomskega dela sem prišla do sklepa, da imajo izbrane dejavnosti, ki smo jih izvajali po načelih NTC-metode, pomemben vpliv na spodbujanje razvoja sinaps v možganih, kar v veliki meri vpliva na govorni in gibalni razvoj otroka. Prva faza NTC učenja, je gotovo dobra osnova za razvijanje funkcionalnega mišljenja ter razvijanje učinkovitejšega pomnenja, k temu pa lahko poleg staršev močno pripomoremo tudi vzgojitelji, zato bi vključevanje metode NTC v Kurikulum za vrtce priporočala prav vsem vzgojiteljem, saj otroci tako v kar največji možni meri razvijajo svoje biološke danosti in potenciale.

Za izboljšanje aktualne situacije, bi bilo po mojem mnenju potrebno ozaveščanje vzgojiteljev in staršev o pomenu igralnih dejavnosti, ki spodbujajo razvoj sinaps v možganih ter širjenje primerov dobre prakse. Otroku ponudimo čim bolj kompleksno dejavnost, pri kateri naj bo ne samo gibalno, temveč tudi miselno aktiven. Na ta način bomo v kar največji možni meri spodbujali razvoj sinaps v možganih.

Igralne dejavnosti predstavljene v diplomskem delu, je v prihodnje smiselno nadgrajevati.

Vzgojitelj lahko s svojo kreativnostjo in inovativnostjo dejavnost razširi ali jo nadgradi z novimi idejami, saj program NTC predvideva, fleksibilno stopnjevanje njihove zahtevnosti glede na znanje in starost otrok.

42

LITERATURA IN VIRI

Banjanac Lubej, S. (2013). Znanost in tehnologija. Reproduktivno učenje je napaka ali kaj imata skupnega sipa in France Prešeren? Pridobljeno: 24. 2 2018, s

http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/reproduktivno-ucenje-je-napaka-ali-kaj-imata-skupnega-sipa-in-france-preseren/305041

Banjanac, P. (2013). Spodbujanje razvoja učnih potencialov v predšolskem obdobju.

Pridobljeno: 25.3 2018, s http://vrtec-ciciban.si/wp-content/uploads/2013/04/rajovic-spodbujanje-razvoja-učnih-potencialov.pdf

Buckley, B. (2003). Children's Communication Skills. London and New York: Routledge Grilc, N. (2014). Govorno-jezikovne motnje: priročnik z vajami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Juriševič, M., Rajović, R. in Drgan, L. (2010). NTC-učenje: spodbujanje razvoja učnih potencialov otrok v predšolskem obdobju: gradivo za strokovni seminar. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: MŠŠ, Urad Republike Slovenije za šolstvo.

Lesjak Skrt, Nada, B. (2008). Glasovi v gibanju in igri; Igrice za razvijanje glasov, ozvenjanje in slušno razlikovanje. Ljubljana: Društvo Bravo.

Marjanovič - Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.

Domžale: Izolit.

Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Kranjc, S. in Lešnik Musek, P. (2003). The impact of reading childrens literature on lenguage development in the preeschool child. European Early Childhood Education Research Journal, 11 (1), 125–135.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

43

Montessori, M. (2011). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje, versko dejavnost in kulturo.

Nemec, B. in Krajnc, M. (2013). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Učbenik za modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana: Grafenauer založba.

Omerza, Z. (1972). Govorne napake. Ljubljana: DZS.

Pieterse, M., Treloar, R in Cairns, S. (2000). Majhni koraki, program zgodnje obravnave otrok z motnjami v razvoju, knjiga 6: razumevanje jezika. Ljubljana: Sožitje – Društvo za pomoč duševno prizadetim, Sekcija za Downov sindrom.

Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem obdobju.

Koper: Založba Annales.

Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno – raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.

Podgornik, T. in Rajović, R. (2015). Tu ga ni, le kje tiči? Ljubljana: MENSA Slovenija.

Rajović, R. (2015). Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga Rajović, R. (2013). IQ otroka – skrb staršev. Ljubljana: Mensa Slovenija.

Snow, C. (1977). The development of conversation between mothers & babies. Journal of child language, 4,1-22.

Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: institut za šport.

Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (2010). Otrok v gibanju doma in v vrtcu: povezanost gibalne/športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi

44

dejavniki zdravega načina življenja. Koper : Univerza na Primorskem,

Znanstvenoraziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna založba Annales.

Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje: pismenost v predšolski dobi in prvem razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta

Žnidarič, D. (1993). Otrokov govor. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport.

45

PRILOGE

PRILOGA 1: Ocenjevalni list

SPLOŠNI PODATKI O OTROKU:

Ime in priimek otroka: ________________

Rojstni datum: ______________________

Skupina: eksperimentalna kontrolna

PRVO TESTIRANJE:

Datum: _________________________

DRUGO TESTIRANJE:

Datum: _________________________

46

PRILOŽNOSTNA OCENJEVALNA LESTVICA GOVORA OTROKA STAREGA OD 2 DO 3 LET

PODROČJE: GOVORNO RAZUMEVANJE 1 PREPOZNAVANJE PREDMETOV

Tri kategorije predmetov: hrana, živali in pohištvo. Iz vsake kategorije po 5 predmetov oziroma slik.

Pripomočki: stvarni predmeti - jabolko, hruška, mandarina, korenje, oreh. Slikovne predloge:

pikapolonica, medved, žaba, krava, kača, omara, stol, miza, okno, vrata

1. NALOGA (hrana): »S prstom pokaži na …«

2. NALOGA (živali): »S prstom pokaži na …«

3. NALOGA (pohištvo): »S prstom pokaži na …«

če prepozna vsaj 3 predmete = 1 točka če prepozna vsaj 3 predmete = 1 točka če prepozna vsaj 3 predmete = 1 točka

2 RAZUMEVANJE BESED, KI OZNAČUJEJO KOLIČINO

Beseda »vse« in beseda »ena«.

Pripomočki: stvarni predmeti, ki jih otrok pozna - kocke, kljukice za obešanje perila, avtomobili

1. NALOGA: »Daj mi vse kocke v roko.«

2. NALOGA: »Daj vse kljukice v zaboj.«

3. NALOGA: »Daj mi vse avtomobile v roko.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1 točka 4. NALOGA: »Daj mi eno kocko v roko.«

5. NALOGA: »Daj eno kljukico v zaboj.«

6. NALOGA: »Daj mi en avto v roko.«

47

vsaj 2 pravilna odziva = 1 točka

Navodila dajemo v naključnem vrstnem redu, tako da otrok nemore predvideti kaj sledi

3 RAZUMEVANJE BESED, KI OZNAČUJEJO PROSTORSKE POJME

Pojma »na« in »pod«. Skodelico obrnemo navzdol.

Pripomočki: stvarni predmeti, ki jih otrok pozna- kocke, kljukice za obešanje perila, avtomobili, skodelica

1. NALOGA: »Daj kocko na skodelico.«

2. NALOGA: »Daj kljukico na skodelico.«

3. NALOGA: »Daj avtomobil na skodelico.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1 točka 4. NALOGA: »Daj kljukico pod skodelico.«

5. NALOGA: »Daj kocko pod skodelico.«

6. NALOGA: »Daj avtomobil pod skodelico.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1 točka

Navodila dajemo v naključnem vrstnem redu, tako da otrok nemore predvideti, kaj sledi

4 RAZUMEVANJE BESED, KI POIMENUJEJO DELE TELESA

S prstom pokaže na vsaj 6 delov telesa.

Pripomočki: slikovne predloge: noge, roke, glava, usta, ušesa, nos

vseh 6 delov telesa = 1 točka

5 RAZUMEVANJE BESED, KI POIMENUJEJO BARVE

S prstom pokaže na vsaj 4 barve.

Pripomočki: slikovna predloga: list s štirimi različno obarvanimi krogi: rdeč, zelen, bel, črn

vse 4 barve = 1 točka

48

6 ODZIVANJE NA NAVODILA, KI VSEBUJEJO PRILASTKE

Pridevnika »velik« in »majhen«.

Pripomočki: stvarni predmeti, ki jih otrok pozna–velika in mala žlica, velika in mala kocka, velika in mala žoga.

1. NALOGA: »Daj mi veliko žlico.«

2. NALOGA: »Daj mi veliko kocko.«

3. NALOGA: »Daj mi veliko žogo.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1točka 4. NALOGA: »Daj mi malo žlico.«

5. NALOGA: »Daj mi malo kocko.«

6. NALOGA: »Daj mi malo žogo.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1točka Pridevnika »dolg« in »kratek«.

Pripomočki: Stvarni predmeti, ki jih otrok pozna - dolga in kratka palica, dolga in kratka barvic, dolg in kratek trak

7. NALOGA: »Daj mi dolgo palico.«

8. NALOGA: »Daj mi dolgo barvico.«

9. NALOGA: »Daj mi dolg trak.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1točka 10. NALOGA: »Daj mi kratko palico.«

11. NALOGA: »Daj mi kratko barvico.«

12. NALOGA: »Daj mi kratek trak.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1točka

Navodila dajemo v naključnem vrstnem redu, tako da otrok nemore predvideti, kaj sledi.

7 PREPOZNAVANJE SPOLA

Pripomočki: tri slike dečkov in tri slike deklic.

49 PRVI PAR SLIK: »Pokaži dečka. Pokaži deklico.«

DRUGI PAR SLIK: »Pokaži dečka. Pokaži deklico.«

TRETJI PAR SLIK: »Pokaži dečka. Pokaži deklico.«

vsaj 2 pravilna odziva za deklico = 1 točka vsaj 2 pravilna odziva za dečka = 1 točka

Položaj deklice in dečka menjamo.

8 RAZLIKOVANJE OBIČAJNE MNOŽINE

Pripomočki: slikovne predloge – ena roža, več rož; ena žoga, več žog; ena zvezda, več zvezd

1. NALOGA: »Pokaži mi rožo. Pokaži mi rože.«

2. NALOGA: »Pokaži mi žogo. Pokaži mi žoge.«

3. NALOGA: »Pokaži mi zvezdo. Pokaži mi zvezde.«

vsaj 5 pravilnih odzivov = 1točka

vsaj 5 pravilnih odzivov = 1točka