NTC PEDAGOŠKI PRISTOP

Program učenja NTC daje odgovor na vprašanje, kako stimulirati velike potenciale naših malčkov pred vstopom v šolo. Dejstvo je namreč, da inteligentnost ni odvisna zgolj od števila živčnih celic (genskega potenciala), temveč tudi od števila povezav med nevroni. Največje število sinaps se oblikuje od tretjega do petega leta in nekaj manj do sedmega leta. Do sedmega leta se ustvari 75 % naših stalnih sinaps, do dvanajstega leta 95 %, do štiriindvajsetega leta 98

% in do konca življenja imamo od 2% do 3% sinaps, ki se nenehno obnavljajo (Rajović, 2015).

Mariam Diamond s kalifornijske univerze Berkley je dokazala, da je število sinaps pomembno povezano z ravnjo miselnih zmožnosti. Če ni stimulacij oziroma stimulativnega okolja, je število nevronskih povezav manjše, to pa povzroča redkejšo nevronsko mrežo ter zmanjšanje intelektualnih sposobnosti ter miselnih zmožnosti (Juriševič, Rajović in Drgan, 2010, str. 5).

Rajović še dodaja, da število sinaps pomembno vpliva tudi na govor, kajti za to, da otrok spregovori, je potrebnih milijarde sinaps, ki pa jih imajo otroci danes vse manj (2013; v Banjanac, 2013).

»Program NTC-učenje je pedagoški pristop, ki temelji na spoznanjih o razvoju in delovanju možganov: starše, vzgojitelje in učitelje sistematično usmerja k tistim igralnim dejavnostim z otroki, ki še posebno dobro vplivajo na nastajanje in utrjevanje možganskih povezav (t. i . sinaps med nevroni) v času njihovega najintenzivnejšega razvoja, tj. od rojstva do približno desetega oziroma dvanajstega leta starosti.« (Jurišević idr., 2010, str. 12).

Cilj NTC-programa je, da otroke pravilno spodbudimo v obdobju, ko se intenzivno oblikujejo vzorci razmišljanja, sklepanja in povezovanja in z vnašanjem različnih iger in nalog spodbujamo razvijanje funkcionalnega znanja (Rajović in Podgornik, 2015).

15

4.1 ZAČETEK IN RAZVOJ

Avtor programa je Ranko Rajović s svojimi sodelavci z Oddelka za nadarjene otroke (Nikola Tesla Centar Novi Sad), ki deluje pod okriljem mednarodne Mense. Je dolgoletni član štiričlanskega komiteja svetovne Mense za nadarjene otroke, specialist interne medicine in sodelavec UNICEF-a za izobraževanje. NTC-program temelji na prenosu znanj iz nevrofiziologije na področje izobraževanja. Rajović je na samem začetku ustvarjanja programa izvajal prve vaje v igri in pogovoru z najmlajšim sinom Danilom. Ker so bili rezultati nad vsemi pričakovanji, je s takšnim načinom dela nadaljeval. Danes predava v različnih državah tako staršem kot vzgojiteljem in učiteljem.

Poslušalce želi ozavestiti o težavah sodobnega časa (premalo gibanja in preveč tehnologije) ter jih uči, da otrok ne more priti do dobrih rezultatov, če se uči reproduktivno. Pomembno je uporabno znanje, kar pomeni, da otrok informacije, ki jih ima, vzporedno povezuje (Banjanac Lubej, 2013). V Sloveniji se je začel program poskusno uvajati leta 2009, in sicer v treh vrtcih:

Morje Lucija, Brdo Ljubljana in Nova Gorica ter osnovni šoli Antona Ukmarja Koper. Prve izkušnje so pokazale, da se otroci ob izvajanju igralnih dejavnosti iz NTC-programa zabavajo, družijo, igraje učijo ter tako miselno napredujejo (Jurišević, Rajović, Drgan, 2010).

4.2 METODOLOGIJA PROGRAMA

Program je sestavljen iz treh sklopov dejavnosti, ki spodbujajo razvoj in aktivnost sinaps v možganih, prispevajo k učinkovitejšemu pomnenju ter razvijajo funkcionalno mišljenje. V nadaljevanju so dejavnosti opisane po posameznih sklopih. (Jurišević, Rajović, Drgan, 2010).

I. FAZA – spodbujanje razvoja sinaps v možganih

Prvo fazo deli Rajović na motorične dejavnosti (vaje rotacije, vaje ravnotežja, vaje za dinamično prilagajanje očesa) in vaje za razvoj drobnogibalnih spretnosti. Poudarja, da prihaja znotraj možganov do razvoja pomembnih centrov, kjer se ustvarja celotna mreža sinaps.

Neaktivni nevroni in sinapse odmrejo, zato je zelo pomembno, da vzpostavimo interakcijo med vrtcem, šolo, učenjem skozi igro, učenjem s pomočjo novih tehnologij, pri tem pa ne pozabimo na enostavne otroške igre, kot so plezanje, skakanje, tekanje … (Rajović, 2013, str. 6).

Rajović v knjigi ponuja zelo preproste in koristne motorične in grafomotorične vaje, saj s pomočjo takšnih dejavnosti otroci odkrivajo najboljše rešitve za preprečevanje preprek, nezavedno odkrivajo svojo koordinacijo ter občutek za prostor, s tem pa povečujejo število sinaps (Rajović, 2015, str. 127).

16

II. FAZA – spodbujanje pomnenja z asociacijami

Druga stopnja vključuje prepoznavanje abstraktnih pojmov, njihovo povezovanje, ter spretno obvladovanje abstraktnih klasifikacij, seriacij in asociacij. (Rajović, 2015, str. 128). Način, na katerega se otroci podatkov učijo, predstavlja najnižjo raven učenja. Govorimo o reproduktivnem učenju. To zahteva, da si otrok snov nekajkrat prebere, jo ponavlja in zapomni, vendar pa na koncu precej informacij pozabi ali pa jih ne zna povezati med seboj. S takim učenjem lahko torej oviramo razumevanje pojmov oziroma njihovih vsebin. NTC učenje, pa predstavlja ravno nasprotno. Otrok se je z različnimi tehnikami sposoben naučiti določeno snov na bolj zanimiv način, ki je podoben igri (Rajović, 2015, str. 117).

III. FAZA – spodbujanje funkcionalnega mišljenja

Ta del programa NTC-učenja predstavljajo ugankarska in stimulativna vprašanja. Logično razmišljanje in hitro reševanje problemov je po najnovejših raziskavah mogoče tudi uriti.

Ugankarske zgodbe ustvarijo situacijo ob kateri morajo otroci veliko razmišljati in vztrajati, ob tem pa doživljajo radost (Rajović, 2015, str. 85).

4.3 VAJE ZA SPODBUJANJE RAZVOJA SINAPS V MOŽGANIH

V empiričnem delu sem z otroki izvajala le vaje, ki spadajo v prvo fazo NTC-programa.

Osredotočila sem se na motorične dejavnosti, zato so spodaj podrobneje opisane le te dejavnosti.

Osnovni namen vsakdanjega izvajanja motoričnih dejavnosti je stimulacija nevronske mreže.

K motoričnim dejavnostim uvrščamo predvsem vaje, ki se redko izvajajo: rotacije, ravnotežje in vaje za dinamično prilagajanje očesa (Rajović, 2015, str. 103).

Motorične sposobnosti so, kot pravi Rajović (2015, str. 27), sposobnosti otroka za reševanje motoričnih nalog in so pogoj za uspešno gibanje. Pri vajah za ravnotežje, rotacijo in dinamično prilagajanje očesa velja metodični pristop k vsaki dejavnosti, tako kot to velja za vse vaje v športu.

Pri tem je potrebno upoštevati naslednja načela: načelo vsakodnevnega treninga, načelo postopne obremenitve, načelo ponavljanja, načelo zavedanja, načelo jasnosti, načelo vsestranskosti, načelo izobraževalne usmerjenosti.

17

Upoštevati je potrebno tudi naslednje metode: sintetično ali celovito metodo, analitično ali razčlenjevalno metodo, kompleksno metodo ali kombinacijo sintetične in analitične metode. V okviru programa NTC-sistema učenja najpogosteje uporabljamo celovito metodo (Rajović, 2015).

4.3.1 TELESNO-GIBALNE IGRE Vaje rotacije

V tej skupini je ogromno vaj. Večina vaj zahteva, da se otrok z razširjenimi rokami vrti okoli svoje osi približno 10–15 sekund. Sem spadajo tudi igre, kot so »slepe miši«, vrtenje okoli obroča, tek po cikcak linijah v prostoru itn. Vrtenje okoli lastne osi je eden najzahtevnejših premikov v prostoru. Njegov pomen postane jasen, ko spoznamo, katere strukture sodelujejo v njem (vestibularni aparat notranjega ušesa, strukture možganskega debla, jedra velikih in malih možganov ter III., IV. in VI. lobanjski živec).

Tako zapleten fiziološki proces se mora razviti v začetnih letih življenja, zato je jasno, zakaj morajo otroci razvijati te sposobnosti (Rajović, 2013).

Vaje ravnotežja

Med vaje za ravnotežje spadajo razne vaje s skakanjem, preskakovanjem, hojo po gredi, ravni ali vijugasti liniji, prevali itn. Tudi te vaje enako kot vaje rotacije razvijajo veliko število sinaps (Rajović, 2013).

4.3.2 VAJE ZA AKOMODACIJO

Prilagajanje očesa se razvije s hitrimi gibi očesa, s spremljanjem predmetov, tekom in preskakovanjem ovir. Z gledanjem televizije in računalnika pa vse bolj zanemarjamo razvoj te izredno pomembne funkcije očesa. Posledica vsega tega je manjše število sinaps v možganih.

Kot pravi Rajović (2015), je idealni pripomoček za izvajanje teh vaj, saj se oko med spremljanjem žoge ves čas prilagaja (med dvema ognjema, podajanje žoge, metanje žoge v kož, kotaljenje žoge ipd.). Vaje s tekom, preskakovanjem in plazenjem prav tako pomagajo pri razvoju prilagajanja očesa.

4.4 NTC-PRISTOP V POVEZAVI S KURIKULOM

NTC-program učenja lahko prepoznamo v različnih načelih, ki jih narekuje Kurikulum za vrtce.

18

Eno izmed takih načel je načelo enakih možnosti, po katerem otrokom omogočimo enakovredne pogoje za optimalen razvoj vsakega posameznika, demokratičnosti in pluralizma, kjer Kurikulum za vrtce narekuje, da moramo otrokom ponuditi različne metode in načine dela ter čim bolj pester izbor vsebin in dejavnosti ali pa načelo razvojno–procesnega pristopa, kjer je zapisan cilj, da v dejavnostih ni poudarek na pravilnih ali nepravilnih odgovorih, temveč na otrokovem izražanju razmišljanju in dojemanju (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 12).

Vaje v programu NTC-učenja niso del rednega Kurikuluma za vrtce, a ustrezajo vsem njegovim kriterijem. Te vaje delujejo stimulativno na fizični in umski razvoj otrok (Rajović, 2013, str.

18). NTC-program nam z različnimi metodami pomaga uresničiti cilje iz Kurikuluma za vrtce.